Čarovniški proces

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Prva stran zapisnika čarovniškega procesa proti Marini Češarek, gospostvo Ribnica, 1701

Čarovniški proces je naziv za sodni postopek proti osebam, ki so bile obtožene čarovništva. Čarovništvo je bilo hujše kaznivo dejanje, ki se je pojavilo v Evropi v srednjem veku, v katerem so bile obtožbe večinoma povezane z zlobnimi duhovi, hudičem, slabo letino ter vplivom na vremenske razmere. Razlog za obtožbe je bil pogosto maščevalne narave, saj so ljudje čarovnicam pripisovali krivdo za neurja, točo in druge vremenske neprilike. Med preganjanimi je bilo največ žensk, medtem ko je bilo moških manj, za sojenje v čarovniških procesih pa je bilo pristojno deželsko sodišče, pri katerem je bil trajno nameščen krvni sodnik.

Čarovništvo na Slovenskem[uredi | uredi kodo]

Prvi čarovniški proces na Slovenskem je potekal leta 1427 v Celju proti Veroniki Deseniški, najhujša preganjanja pa so bila v drugi polovici 17. stoletja. Odločilen vpliv na prenehanje čarovniških procesov so imele reforme vladarice Marije Terezije. Leta 1740 je zahtevala, da vse čarovniške procese v habsburških dednih deželah predložijo v njeno osebno odločitev. V tem obdobju so se čarovniški procesi tudi končali, čeprav je kazenski zakon Marije Terezije iz leta 1768 še omenjal čarovništvo kot kaznivo dejanje.

Potek čarovniškega procesa[uredi | uredi kodo]

Postopek je vodil krvni sodnik, ki je moral biti vedno osebno prisoten. Izvajal se je za zaprtimi vrati s prisedniki, bil je inkvizitoren (izhajal pa je iz domneve krivde, obtožena oseba ni imela možnosti obrambe), trajal pa je lahko več dni. V procesu so iskali čarovniška znamenja, za kar so uporabljali različne mučilne metode (npr. stol s konicami na sedalu). Zaradi hudega mučenja so obtoženci dejanje običajno hitro priznali, priznanje pa je bilo v čarovniških postopkih najpomembnejši dokaz. Obsojence so pogosto kaznovali s smrtjo (sežig na grmadi), v 18. stoletju pa so izrekali tudi milejše kazni.

Metaforična uporaba[uredi | uredi kodo]

Ameriški propagandni strip iz leta 1947 o nevarnostih komunističnega prevzema, ki ga je izdala Katehetska cehovska izobraževalna družba (Guild Educational Society, ZDA)

V sodobnem izrazju je termin 'lov na čarovnice' pridobil pomen, ki se nanaša na iskanje ali preganjanje katerega koli zaznanega sovražnika, posebno kadar poteka z uporabo skrajnih ukrepov in z neupoštevanjem dejanske krivde ali nedolžnosti. Uporablja se ne glede na to, ali ga izvaja država ali poteka samo na »sodišču javnega mnenja«[navedi vir].

Viri[uredi | uredi kodo]

  • M.Košir, A.Volasko: Čarovnice: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah (Ljubljana, 1995).(COBISS)
  • Fran Jaklič: Zadnja na grmadi (Celje, 2001).(COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]