Kolo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kolo parne lokomotive
Leseno kolo z naperami iz drugega tisočletja pred našim štetjem
Kolo sodobnega avtomobila

Koló je naprava okrogle oblike, ki z vrtenjem omogoča premikanje vozila. Kolo je nasajeno na os ali pogonsko gred.

Pri delovanju kolesa nastaja kotalno trenje, ki je precej manjše kot drsno trenje, zaradi česar je potrebno precej manjše delo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najstarejše kolo je bilo najdeno spomladi leta 2002 na Ljubljanskem barju[1], staro pa naj bi bilo 5200 let. Kolo je bilo izdelano iz jesenovega lesa, os pa iz hrastovine. Tehnološko je bilo izredno dobro izdelan, saj je izdelovalec upošteval celo razpone pri krčenju in raztezanju lesa ter za končno izdelavo uporabil dovršene tehnike spajanja elementov. Kolo je bilo restavrirano v rimsko-nemškem osrednjem muzeju v Mainz in je danes na ogled v Mestnem muzeju v Ljubljani[2].

Kljub temu je še vedno najbolj razširjeno mnenje, da naj bi kolo izumili v Mezopotamiji približno leta 5000 pred našim štetjem, najprej sicer kot lončarsko kolo. Povsem možno pa je tudi, da so ga neodvisno izumile tudi druge civilizacije (Indijci, Kitajci), vendar vse kaže na to, da so ga v Avstralijo in Ameriko prinesli šele Evropejci.

Izum kolesa se je zgodil v poznem neolitiku in je skupaj z drugimi tehnološkimi dosežki omogočil prehod v bronasto dobo. Prvotna kolesa so bili polni diski z luknjo za os. Kolo s špicami so izumili precej kasneje, omogočalo pa je gradnjo lažjih vozil (kočija). Razen drugačnih materialov in uvedbe zračnice v 19. stoletju je praktično nespremenjeno že stoletja.

Izum kolesa ni bil pomemben samo za transport, ampak tudi sicer za razvoj tehnologije, med drugim vodno kolo, zobnik, kolovrat in škripec.

Najzgodnejša upodobitev vozila s kolesi (voz s štirimi kolesi in dvema osema) je bila odkrita v arheološkem najdišču na južnem Poljskem. Gre za sliko na lončeni posodi, ki izvira iz obdobja nekje med leti 3500 in 3350 pr. n. št.[3].

Uporaba kolesa na vozilih[uredi | uredi kodo]

Glede na na število koles je vozilo:

  1. monocikel
  2. dvokolo ali bicikel
  3. trikolo ali tricikel
  4. štirikolesnik
  5. večkolesno vozilo

Kolo v naravi[uredi | uredi kodo]

V naravi obstaja vrsta pajka (Carparachne aureoflava), ki se pri begu pred sovražnikom »zloži« v obliko kolesa, kar mu omogoči hitrejši beg po puščavskih sipinah. Živi v namibijski puščavi in je redek primer kolesa v naravi.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://les.bf.uni-lj.si/fileadmin/datoteke_asistentov/kcufar/English/AV_53_Veluscek_kolo.pdf]
  2. ^ "KOLO, 5200 let". Mestni muzej Ljubljana. 2013-24-05. Pridobljeno dne 2013-07-19. 
  3. ^ Anthony, David A. (2007). The horse, the wheel, and language: how Bronze-Age riders from the Eurasian steppes shaped the modern world. Princeton, N.J: Princeton University Press. str. 67. ISBN 0-691-05887-3. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]