Češnjica, Železniki
Češnjica, Železniki | |
|---|---|
 | |
  Češnjica, Železniki Geografska lega v Sloveniji | |
| 46°13′34″N 14°10′10″E / 46.22611°N 14.16944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Gorenjska statistična |
| Tradicionalna pokrajina | Gorenjska |
| Občina | Železniki |
| Združena z Železniki | 1966 |
| Nadm. višina | 450 m m |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
Češnjica (izgovarjava [ˈtʃeːʃnjitsa]; v starejših virih tudi Češenjica,[3] nemško Tscheschenza[4][5]) je nekdanje naselje v občini Železniki na Gorenjskem v Sloveniji. Danes je del Železnikov.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Češnjica je gručasto naselje nad cesto iz Škofje Loke proti Petrovemu Brdu ob potoku Češnjica, pritoku Selške Sore. Vzhodno od Češnjice se dviga hrib Štalca (642 m), na kateri so našli ostanke prazgodovinskega gradišča z okopi ter kose železove žlindre.[6]
Ime
[uredi | uredi kodo]Češnjica je leta 1291 zapisana kot Chersteten, Kersteten leta 1426 in Tschresnitzi leta 1500.[7] Ime Češnjica si deli še z drugimi kraji v Sloveniji. Izpeljanka je iz občega imena 'češnja' in se nanaša na tamkajšnje lokalno rastlinstvo.[8]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Češnjica je imela leta 1870 231 prebivalcev v 28 hišah,[4] leta 1880 204 prebivalce v 29 hišah,[5] leta 1890 214 prebivalcev v 31 hišah,[3] leta 1900 pa 200 prebivalcev v 31 hišah.[9] Češnjica se je leta 1966 priključila Železnikom in tako izgubila status samostojnega naselja.[10]
V naselju med drugim stojijo tri spomeniško zaščitene nadstropne kmečke hiše pravokotne zasnove iz 19. in 20. stoletja[11][12][13] ter dve večji domačiji.[14][15] V osrednjem delu naselja stoji leta 1964 odkrita spominska plošča, ki je posvečena partizanoma Jožetu Golobu in Antonu Šifrarju (oba ubita septembra 1942).[16]
Znani ljudje
[uredi | uredi kodo]Znani ljudje, ki so se rodili ali živeli v Češnjici, so:
- Franc Ksaver Jelenc (1749–1805), pravnik
- Janko Prezelj, partizansko ime Stane (1923–neznano), partizanski komandant[17]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Krajevni leksikon Dravske Banovine (PDF). Ljubljana: Zveza za tujski promet za Slovenijo. 1937. str. 587.
- ↑ Savnik, Roman (1968). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 355–356.
- ↑ 3,0 3,1 Special-Orts-Repertorium von Krain (PDF). Dunaj: Alfred Hölder. 1894. str. 49.
- ↑ 4,0 4,1 Orts-Repertorium des Herzogthumes Krain (PDF). Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg. 1874. str. 39.
- ↑ 5,0 5,1 Special-Orts-Repertorium von Krain (PDF). Dunaj: Alfred Hölder. 1884. str. 49.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12152«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Češnjica«. Slovenska historična topografija. ZRC SAZU Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Pridobljeno 3. oktobra 2021.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. str. 99.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko (PDF). Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1906. str. 60.
- ↑ Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990 (PDF) (v srbščini). Beograd: Savezni zavod za statistiku. str. 16, 122.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12041«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12042«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12043«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12039«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12040«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 21070«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ Jan, Ivan (1980). Kokrški odred: narodnoosvobodilni boj pod Karavankami. Ljubljana: Partizanska knjiga. str. 148.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Češnjica v Wikimedijini zbirki- Geopedia.si: Češnjica
