Zjum
Zjum | |
|---|---|
  Zjum | |
| 42°15′N 20°38′E / 42.250°N 20.633°EKoordinati: 42°15′N 20°38′E / 42.250°N 20.633°E | |
| Država |  Kosovo[a] |
| Okraj | Prizren |
| Občina | Prizren |
| Površina | |
| • Skupno | 10,85 km2 |
| Nadm. višina | 524 m |
| Prebivalstvo (2011)[1] | |
| • Skupno | 1.782 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka (v Jugoslaviji je bila poštna številka 38432) | 25010 |
| Omrežna skupina | +383 (0) 29 |
| Registrska oznaka | 04 |
Zjum (albansko Zym, Zymi; srbsko Зјум, Зјум Хас/Zjum, Zjum Has) je kraj v kosovski občini Prizren s kosovsko-albanskim prebivalstvom.
Zemljepis[uredi | uredi kodo]
Vas Zjum je oddaljena 18 km od Prizrena, na jugu Kosova. Naselje leži v vzhodnem delu pokrajine Has na Kosovu, ki je znan tudi kot Prizrenski Has – medtem ko je drugi Džakoviški Has. Črnogorski priseljenci - kolonisti, skupaj z naseljenci iz Srbije, Like, Bosne in Hercegovine - so sestavljali edino pravoslavno prebivalstvo v Hasu pred Drugo svetovno vojno.[2]. Železniška postaja je v Prizrenu; v Prizren vozi tudi avtobus iz vasi; v kraju obstaja osnovna šola.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Za časa Kraljevine Jugoslavije je bil Zjum središče sreza (okraja).[3]
1970 je imela vas 122 hiš Albancev, ki so se doselili iz Skadrske Malezije (77 hiš), Vzhodne Malezije (6 hiš) in iz Mirdite (39 hiš); njihovi predniki so se sem naselili v 18. stoletju.[4]
Za časa Nove Jugoslavije in nato Srbije in Črne gore je bilo naselje znano kot Zjum Has (Зјум Хас, Zym i Hasit), da bi ga razlikovali od Zjum Opoljski v Opoljah. Zjum Opoljski so ustanovili prav naseljenci iz Zjum-Hasa.[5]
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Po popisu prebivalstva iz 2011 je imel Zjum:
| Narodnost | 2011. |
| Albanci | 1.782 (100,0%) |
| Skupno | 1.782 |
Versko in kulturno življenje[uredi | uredi kodo]
Prebivalci Zjuma so izpričani katoličani in imajo dolgo versko izročilo. Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena okrog 1830. Župnija je bila ustanovljena 1839. Vernikov je leta 1974 bilo 1693, v izseljenstvu 240. Pridiga se v albanščini.
Čolaković je bil župnik v Zjumu vsaj že od 1972. Tedaj je namreč v zahvalnem pismu za pomoč slovenskega salezijanca Zorka, župnika v Mužlji, rotil: "Prejel sem Vaš prispevek za gradnjo naše nove župnijske cerkve. Znane so Vam že potrebe in problemi naše župnije. Lepo Vas prosim, razširite to akcijo tudi na druge. Skušajte najti nove sodelavce in dobrotnike… Sem popolnoma sam v svoji trhli hiši. Pa tudi to bomo morali porušiti, da bomo napravili prostor za novo cerkev. Vidite, tako bom ostal brez hiše, na ulici…" [6]
Na prizadevanje župnika Ivana Čolakovića (*1939 Letnica) [7][8] so prišle v župnijo 1980 graške šolske sestre[9], ki se ukvarjajo predvsem z vzgojo ženske mladine.[10] Takoj so v zvezi s svojo karizmo prevzele gospodinjska dela, cerkveno petje, urejevanje cerkve in župnišča, kakor tudi obiskovanje družin. Od 1985 so se začele romarske slovesnosti ob prazniku Velikega šmarna, ko se zbira vedno večje število vernikov. Obenem skrbijo za Cerkev svetega Joakima in Ane v samem Zjumu.[11]
Leta 1971 so se začela v Zjumu Takimet e Gjeçovit (Gjeçovijeva srečanja), ki so prerasla v pravo vsakoletno narodno tradicionalno znanstveno-kulturno-versko manifestacijo. Vrstijo se glasbeni, verski, kulturni in športni programi, ki obujajo spomine na velikega frančiškana Štefana Gjeçovija, ki se je odlikoval na več področjih in se je s svojo mučeniško smrtjo v tem kraju, kjer je župnikoval, trajno zapisal v ljudsko dušo. Ob teh dogajanjih so navadno navzoči najvišji državni politični in verski predstavniki, mladina in odrasli pa pokažejo svoje sposobnosti na različnih področjih, zlasti na glasbeno-folklornem.[12][13][14][15]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Етнички састав становништва на Косову и Метохији из 2011. године
- ↑ Mirjana Menković (2004). Kosovo i Metohija u svetlu etnologije: zbornik radova. Етнографски музеј у Београду.
... јевића.9 Црногорски лосељеници — колонисти, чинили су, заједно са колонистима из Србије, Лике, Босне и Xерцеговине, једино српско православно становништво пред Други свегски рат у Хасу (Ћаковички и Призренски Xас).
- ↑ Desimir Tošić (1952). Srpski nacionalni problemi. Oslobodjenje. str. 177.
- ↑ Stamenković 2001, p. 328
Год. 1970. броји 122 албанске куће, пореклом из скадарске Малесије (77 кућа), ис- точне Малесије (6 кућа) и од Миридита (39 кућа)
- ↑ Stamenković 2001, p. 329
Назив је пренето име села - Зјум Xас (у Призренском Xасу), из старог завичаја досељеника, оснивача насеља
- ↑ Kronika župnije Mužlja, Pismo Ivana Čolakovića, župnijskega upravitelja v Zjumu, z dne 5. aprila 1972. Pismo je napisano v slovenščini in se začenja z besedami: "Velespoštovani Pater!"
- ↑ R. Lešnik. Cerkev v Jugoslaviji. str. 416.
- ↑ G. Štokalo. Adresar katoličke Crkve u SFRJ. str. 363.
- ↑ graške šolske sestre (latinsko Sorores Franciscanae Immaculatae Conceptionis (skrajšano FIC); nemško Franziskanerinnen von der Unbefleckten Empfängnis - Grazer Schulschwestern) je ustanovila 1842 v Gradcu učiteljica Antonia Maria Lampel (1807–1851)
- ↑ »Franziskanerinnen von der Unbefleckten Empfängnis - Grazer Schulschwestern«. Ordensgemeinschaften Österreich. 15. marec 2012. Pridobljeno 3. januarja 2020.[mrtva povezava]
- ↑ »Sorores Franciscanae Immaculatae Conceptionis Zjum«. FIC. 2017–2019. Pridobljeno 3. januarja 2020.
- ↑ »Në Zym të Hasit, në "Takimet e Gjeçovit" (V Zjumu na 46. Gjeçovijevih srečanjih 14. oktobra 2017)«. Gazeta Dita. 14. oktober 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2020. Pridobljeno 3. januarja 2020.
- ↑ »"Takimet e Gjeçovit", manifestimi në Zym të Hasit iu kushtua Gjergj Kastriotit në 550-vjetorin e vdekjes«. R.SH. Vatican news. 16. oktober 2018. Pridobljeno 3. januarja 2020.
- ↑ »Në Zym të Hasit u mbajt manifestimi letrar, kulturor e shkencor "Takimet e Gjeçovit"«. Prizren press. 12. oktober 2019. Pridobljeno 3. januarja 2020.
- ↑ »Presidentja e Republikës së Kosovës, zonja Atifete Jahjaga mori pjesë në manifestimin jubilar, të 40-tin, në "Takimet e Gjeçovit" në Zym të Hasit«. President Kosovo. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2020. Pridobljeno 3. januarja 2020.
Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]
- Uredništvo (R. Lešnik, Z. Reven…): Cerkev v Jugoslaviji/Opći šematizam katoličke Crkve u Jugoslaviji. Jugoslovanska škofovska konferenca, Zagreb 1974.
- Gabrijel Štokalo OFM: Adresar Katoličke Crkve u SFRJ. Kršćanska sadašnjost, Zagreb 1981.
- Duijzings, Ger (2000). Religion and the Politics of Identity in Kosovo. C. Hurst & Co. Publishers. str. 43–. ISBN 978-1-85065-431-5.
- Kovačević-Kojić, Desanka (11. julij 2007). Gradski život u Srbiji i Bosni (XIV-XV vijek): The Urban Life in Serbia and Bosnia (XIV-XV Century). Istorijski institut. str. 21–. ISBN 978-86-7743-059-7.
- Nušić, Branislav Đ. (1902). »Kosovo: opis zemlje i naroda« (v srbščini).
- Radovanović, Milovan (2008). Kosovo i Metohija: antropogeografske, istorijskogeografske, demografske i geopolitičke osnove. Službeni Glasnik.
- Milenko S. Filipović (1958). Хас под Паштриком. Сарајевски граф. завод. str. 107–.
- Srboljub Đ Stamenković (2001). Географска енциклопедија насеља Србије: М-Р. Универзитет у Београду. Географски факултет. ISBN 978-86-82657-15-6.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- (hrvaško)
- (srbsko)
- (albansko)
- Në Zym të Hasit, në “Takimet e Gjeçovit” (V Zjumu na 46. Gjeçovijevih srečanjih 14. oktobra 2017) Arhivirano 2020-01-03 na Wayback Machine.
- “Takimet e Gjeçovit”, manifestimi në Zym të Hasit iu kushtua Gjergj Kastriotit në 550-vjetorin e vdekjes. R.SH. – Vatikan 16 tetor 2018
- adminon: Tetor 12, 2019 Në Zym të Hasit u mbajt manifestimi letrar, kulturor e shkencor ”Takimet e Gjeçovit”.
- Presidentja e Republikës së Kosovës, zonja Atifete Jahjaga mori pjesë në manifestimin jubilar, të 40-tin, në “Takimet e Gjeçovit” në Zym të Hasit. 2011
- Zoja Madhe Zym – Kisha Katolike Zymi i Hasit
- Kod subraće na Kosovu i u Albaniji Zjum-Zym
