Zjum

From Wikipedija
Jump to navigation Jump to search
Zjum

Zym/Zymi
Зјум/Зјум Хас
Zjum se nahaja v Kosovo
Zjum
Zjum
42°15′N 20°38′E / 42.250°N 20.633°E / 42.250; 20.633Koordinati: 42°15′N 20°38′E / 42.250°N 20.633°E / 42.250; 20.633
DržavaZastava Kosova Kosovo[a]
OkrajPrizren
ObčinaPrizren
Površina
 • Skupno10,85 km2
Nadm. višina
524 m
Prebivalstvo
 (2011)[1]
 • Skupno1.782
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
25010
Omrežna skupina+383 (0) 29
Registrska oznaka04

Zjum (albansko Zym, Zymi; srbsko Зјум, Зјум Хас/Zjum, Zjum Has) je kraj v kosovski občini Prizren s kosovsko-albanskim prebivalstvom.

Zemljepis[edit | edit source]

Vas Zjum je oddaljena 18 km od Prizrena, na jugu Kosova. Naselje leži v vzhodnem delu pokrajine Has na Kosovem, ki je znan tudi kot Prizrenski Has – medtem ko je drugi Džakoviški Has. Črnogorski priseljenci - kolonisti, skupaj z naseljenci iz Srbije, Like, Bosne in Hercegovine - so sestavljali edino pravoslavno prebivalstvo v Hasu pred Drugo svetovno vojno.[2]. Železniška postaja je v Prizrenu; v Prizren vozi tudi avtobus iz vasi; v kraju obstaja osnovna šola.

Zgodovina[edit | edit source]

Za časa Kraljevine Jugoslavije je bil Zjum središče sreza (okraja).[3]

1970 je imela vas 122 hiš Albancev, ki so se doselili iz Skadrske Malezije (77 hiš), Vzhodne Malezije (6 hiš) in iz Mirdite (39 hiš); njihovi predniki so se sem naselili v 18. stoletju.[4]

Za časa Nove Jugoslavije in nato Srbije in Črne gore je bilo naselje znano kot Zjum Has (Зјум Хас, Zym i Hasit), da bi ga razlikovali od Zjum Opoljski v Opoljah. Zjum Opoljski so ustanovili prav naseljenci iz Zjum-Hasa.[5]

Prebivalstvo[edit | edit source]

Po popisu prebivalstva iz 2011 je imel Zjum:

Narodnost 2011.
Albanci 1.782 (100,0%)
Skupno 1.782

Versko in kulturno življenje[edit | edit source]

Prebivalci Zjuma so izpričani katoličani in imajo dolgo versko izročilo. Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila zgrajena okrog 1830. Župnija je bila ustanovljena 1839. Vernikov je leta 1974 bilo 1693, v izseljenstvu 240. Pridiga se v albanščini.

Na prizadevanje župnika Ivana Čolakovića (*1939 Letnica) [6] [7] so prišle v župnijo 1980 graške šolske sestre[8], ki se ukvarjajo predvsem z vzgojo ženske mladine. [9] Takoj so v zvezi s svojo karizmo prevzele gospodinjska dela, cerkveno petje, urejevanje cerkve in župnišča, kakor tudi obiskovanje družin. Od 1985 so se začele romarske slovesnosti ob prazniku Velikega šmarna, ko se zbira vedno večje število vernikov. Obenem skrbijo za Cerkev svetega Joakima in Ane v samem Zjumu. [10]

Leta 1971 so se začela v Zjumu Takimet e Gjeçovit (Gjeçovijeva srečanja), ki so prerasla v pravo vsakoletno narodno tradicionalno znanstveno-kulturno-versko manifestacijo. Vrstijo se glasbeni, verski, kulturni in športni programi, ki obujajo spomine na velikega frančiškana Štefana Gjeçovija, ki se je odlikoval na več področjih in se je s svojo mučeniško smrtjo v tem kraju, kjer je župnikoval, trajno zapisal v ljudsko dušo. Ob teh dogajanjih so navadno navzoči najvišji državni politični in verski predstavniki, mladina in odrasli pa pokažejo svoje sposobnosti na različnih področjih, zlasti na glasbeno-folklornem. [11] [12] [13] [14]

Opombe[edit | edit source]

  1. Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznavata 102 od 193 članic Združenih narodov.

Sklici[edit | edit source]

  1. Етнички састав становништва на Косову и Метохији из 2011. године
  2. Mirjana Menković (2004). Kosovo i Metohija u svetlu etnologije: zbornik radova. Етнографски музеј у Београду. ... јевића.9 Црногорски лосељеници — колонисти, чинили су, заједно са колонистима из Србије, Лике, Босне и Xерцеговине, једино српско православно становништво пред Други свегски рат у Хасу (Ћаковички и Призренски Xас). 
  3. Desimir Tošić (1952). Srpski nacionalni problemi. Oslobodjenje. str. 177. 
  4. Stamenković 2001, p. 328
    Год. 1970. броји 122 албанске куће, пореклом из скадарске Малесије (77 кућа), ис- точне Малесије (6 кућа) и од Миридита (39 кућа)
  5. Stamenković 2001, p. 329
    Назив је пренето име села - Зјум Xас (у Призренском Xасу), из старог завичаја досељеника, оснивача насеља
  6. R. Lešnik. Cerkev v Jugoslaviji. str. 416. 
  7. G. Štokalo. Adresar katoličke Crkve u SFRJ. str. 363. 
  8. graške šolske sestre (latinsko Sorores Franciscanae Immaculatae Conceptionis (skrajšano FIC); nemško Franziskanerinnen von der Unbefleckten Empfängnis - Grazer Schulschwestern) je ustanovila 1842 v Gradcu učiteljica Antonia Maria Lampel (1807-1851)
  9. "Franziskanerinnen von der Unbefleckten Empfängnis - Grazer Schulschwestern". Ordensgemeinschaften Österreich. 15. marec 2012. Pridobljeno dne 3. januar 2020. 
  10. "Sorores Franciscanae Immaculatae Conceptionis Zjum". FIC. 2017-2019. Pridobljeno dne 3. januar 2020. 
  11. "Në Zym të Hasit, në “Takimet e Gjeçovit” (V Zjumu na 46. Gjeçovijevih srečanjih 14. oktobra 2017)". Gazeta Dita. 14. oktober 2017. Pridobljeno dne 3. januar 2020. 
  12. "“Takimet e Gjeçovit”, manifestimi në Zym të Hasit iu kushtua Gjergj Kastriotit në 550-vjetorin e vdekjes". R.SH. Vatican news. 16. oktober 2018. Pridobljeno dne 3. januar 2020. 
  13. "Në Zym të Hasit u mbajt manifestimi letrar, kulturor e shkencor ”Takimet e Gjeçovit”". Prizren press. 12. oktober 2019. Pridobljeno dne 3. januar 2020. 
  14. "Presidentja e Republikës së Kosovës, zonja Atifete Jahjaga mori pjesë në manifestimin jubilar, të 40-tin, në “Takimet e Gjeçovit” në Zym të Hasit.". President Kosovo. 2011. Pridobljeno dne 3. januar 2020. 

Nadaljnje branje[edit | edit source]

Zunanje povezave[edit | edit source]

(hrvaško)
(srbsko)
(albansko)