Zaviralec nadzornih točk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Zaviralci (imunskih) nadzornih točk ali zaviralci (imunskih) kontrolnih točk so vrsta zdravil, ki se uporabljajo v imunoterapiji številnih vrst raka.[1][2]

Nadzorne točke so receptorji, ki uravnavajo delovanje limfocitov T.[1] Mednje spadajo na primer CTLA-4 (cytotoxic T lymphocite antigen 4), PD-1 (programed cell death protein 1) in PD-L1 (ligand za PD-1).[2][3] Pri nekaterih vrstah raka pride do spodbujanja nadzornih točk, tako da je aktivacija limfocitov zavrta.[4] Tako se rakave celice izognejo uničujočemu delovanju limfocitov T. Zdravila, ki vsebujejo zaviralce nadzornih točk, omogočijo aktivacijo limfocitov T in s tem njihovo citotoksično delovanje – uničevanje rakavih celic.[1]

Predstavniki[uredi | uredi kodo]

Oblasti so doslej odobrile že več zaviralcev nadzornih točk, mnogo pa jih je še v razvoju oziroma v preskušanju.[2] V Evropski uniji odobreni zaviralci nadzornih točk so navedeni v spodnji preglednici.

Tarča Učinkovina Zaščiteno ime Proizvajalec Vrste raka
CTLA-4 ipilimumab Yervoy Bristol-Myers Squibb melanom, rak ledvičnih celic, nedrobnocelični pljučni rak[5]
PD-1 nivolumab Opdivo Bristol-Myers Squibb melanom, nedrobnocelični pljučni rak, rak ledvičnih celic, hodgkinov limfom, ploščatocelični karcinom glave in vratu, rak urotelija[6]
pembrolizumab Keytruda Merck Sharp & Dohme melanom, nedrobnocelični pljučni rak, rak ledvičnih celic, hodgkinov limfom, ploščatocelični karcinom glave in vratu, rak urotelija[7]
cemiplimab Libtayo Sanofi/Regeneron razsejani (metastatski) ali lokalno napredovali ploščatocelični rak kože[8][9]
PD-L1 atezolizumab Tecentriq Roche nedrobnocelični pljučni rak, drobnocelični rak pljuč, rak urotelija, rak dojke ( v kombinaciji z nab-paklitakselom)[10]
durvalumab Imfinzi Astra Zeneca nedrobnocelični pljučni rak[11]
avelumab Bavencio Merck KGaA rak ledvičnih celic (v kombinaciji z aksitinibom), rak merklovih celic[12]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Zaradi aktivacije imunskega sistema prihaja pri zdravljenju z zaviralci nadzornih točk do imunsko pogojenih neželenih učinkov. Neželeni učinki so večinoma blagi do zmerni, možni so pa tudi hudi in celo življenjsko ogrožajoči sopojavi. Neželeni učinki se lahko izrazijo na katerem koli organu, najpogosteje pa so prizadeti koža, črevesje in jetra, pljuča, žleze z notranjim izločanjem in mišično-skeletni sistem.[3] Načeloma so bolj izraženi pri zaviralcih CTLA4 v primerjavi z zaviralci PD-1 ali PD-L1.[13]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi zaviralec nadzornih točk, odobren za klinično uporabo, je bil ipilimumab, ki sta ga EMA in FDA za zdravljenje razsejanega malignega melanoma odobrila leta 2011.[14][5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 http://www.onkologija.org/wp-content/uploads/Brosura_Imunoonkologija_2018_zaSplet.pdf Ocvirk J. Imunoonkologija – Nov pristop k zdravljenju raka. Ljubljana 2018.
  2. 2,0 2,1 2,2 Bošnjak M. s sod. Kombinacija zaviralcev imunskih kontrolnih točk z radioterapijo, kemoterapijo in tarčnim zdravljenjem. Farmacevtski vestnik letnik 70. številka 3 (2019) str. 187-195.
  3. 3,0 3,1 Ovčariček T. (2018). Imunoterapija. Onkologija (Ljubljana), letnik 22, številka 1, str. 18-22.
  4. Pardoll DM (marec 2012). "The blockade of immune checkpoints in cancer immunotherapy". Nature Reviews. Cancer. 12 (4): 252–64. doi:10.1038/nrc3239. PMC 4856023. PMID 22437870.
  5. 5,0 5,1 https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/yervoy, vpogled: 5. 11. 2020.
  6. https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/opdivo, vpogled: 5. 11. 2020.
  7. https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/keytruda, vpogled: 5. 11. 2020.
  8. Annette Mende (4. 9. 2019). "Der dritte PD-1-Inhibitor". Pharmazeutische Zeitung (nemščina).
  9. https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/libtayo, vpogled: 5. 11. 2020.
  10. https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/tecentriq-epar-product-information_sl.pdf, vpogled: 5. 11. 2020.
  11. https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/imfinzi, vpogled: 5. 11. 2020.
  12. https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/bavencio, vpogled: 5. 11. 2020.
  13. http://www.onkologija.org/wp-content/uploads/Brosura_Imunoonkologija_2018_zaSplet.pdf Ocvirk J. Imunoonkologija – Nov pristop k zdravljenju raka Ljubljana, 2018.
  14. https://www.whatisbiotechnology.org/index.php/science/summary/checkpoint-inhibitor/immune-checkpoint-inhibitors-are-key-cancer-treatment-tool, vpogled: 5. 11. 2020.