Pomoč:Sklicevanje za začetnike

Stran delno zaščiten/a
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Wikipedija:REFB)
A cartoon of a political rally, with someone in the crowd holding up a banner reading "[Citation needed]"
»Wikiprotestnik«, sličica iz stripa xkcd (avtor Randall Munroe). Znano je, da Wikipedisti zahtevajo navajanje sklicev!

Eno izmed ključnih pravil Wikipedije je, da mora biti vsa vsebina članka preverljiva. To pomeni, da mora biti gradivo podprto z zanesljivimi viri. Vsi citati, kakršno koli gradivo za katerega preverljivost je ali bo verjetno izpodbijana in sporno gradivo (negativno, pozitivno ali nevtralno) o živečih osebah, morajo vključevati znotrajvrstične sklice na vire, ki gradivo neposredno podpirajo. Wikipedija namreč ni prostor za izvirno raziskovanje, še neobjavljeni arhivski materiali, ali dokaze iz katerega koli neobjavljenega vira.

Če dodajate novo vsebino, je vaša odgovornost, da skupaj z vsebino dodate tudi informacije o njenem izvoru. Gradivo posredovano brez vira, bo zelo verjetno odstranjeno iz članka. V nekaterih primerih bo članek pred izbrisom na vrhu strani najprej označen s predlogo »navedi vir«, ki urejevalcem sporoči, da morajo poiskati in dodati ustrezne vire, ampak veliko pogosteje je, da brez predhodnega dodajanja predloge administratorji stran preprosto odstranijo, ker dvomijo o njeni verodostojnosti.

Medbesedilni sklici

Medbesedilni sklici so običajno majhne, oštevilčene sprotne opombe, kot je ta.[1] Običajno so dodani neposredno za podatkom na katerega se nanašajo, ali na koncu stavka, ki ga podpirajo, za ločilom. Ko klikneš nanje, bralca popeljejo do sklica v razdelku Sklici blizu dna članka.

Med urejanjem strani, ki uporablja najosnovnejši slog sklicev, boste med označevalcema <ref>...</ref> videli prikazane sklice.

Če ustvarjate novo stran ali dodajate sklice na stran, ki jih prej ni imela, ne pozabite dodati razdelka Sklici blizu konca članka, kot je ta spodaj:

==Sklici==
{{sklici}}

Opomba: To je daleč najpriljubljenejši sistem za medbesedilno sklicevanje, včasih pa boste v članku našli tudi druge sloge. To je sprejemljivo, sloga ne smete spreminjati ali prav tako ne mešati stilov. Če želite dodati nov sklic, preprosto kopirajte in spremenite obstoječega.

Sklici
  1. Wales, Jimmy (2024). Kaj je medbesedilnii sklic?. Wikipublisher. str. 6.

RefToolbar


Ta posnetek ekrana opisuje kako se uporablja RefTools (v angleščini)

Ročno dodajanje sklicev je lahko počasen in zahteven proces. Na srečo obstaja orodje "RefToolbar", ki je vgrajen v okno za urejanje Wikipedije, kar proces naredi lažji.

Za uporabo, Kliknite na  Navedi na vrhu okna za urejanje, po tem ko ste pozicionirali vaš kurzor za stavek ali za podatek za katerega bi radi dodali sklic. Potem izberite eno izmed 'Predlog' iz spustnega menija, tisto, ki najbolj ustreza tipu vašega vira. Te so:

Nato se odpre okno predloge, kjer vnesete čim več informacij o viru in mu v polje »Ime sklica« podate edinstveno ime. Kliknite gumb »Vstavi«, s čimer boste dodali zahtevano wikibesedilo v okno za urejanje. Če želite, si lahko najprej ogledate "Predogled" vašega sklica.

Nekatera polja (na primer spletni naslov, znan tudi kot URL) imajo poleg ikono . Ko izpolnite to polje in nanjo kliknete, se nekatera polja samodejno izpolnijo. Vendar ne deluje vedno pravilno, zato ponovno preverite avtomatsko zapolnjena polja.

Pogosto boste v članku želeli uporabiti isti vir, ki podpira več dejstev, večkrat. V tem primeru lahko v orodni vrstici kliknete Poimenovani sklici   in izberete predhodno dodan vir z namenom ponovne uporabe.

Zanesljivi viri

Članki v Wikipediji zahtevajo zanesljive, objavljene vire, ki neposredno podpirajo informacije predstavljene v članku. Zdaj veste, kako članku dodati vire, toda katere vire naj bi uporabili?

Beseda "vir" ima v Wikipediji tri pomene: samo delo (na primer dokument, članek, članek, časopis ali knjiga), ustvarjalec dela (na primer pisatelj) in založnik dela (na primer Cambridge University Press). Vsi trije lahko vplivajo na zanesljivost.

Abstract graphic depicting referencing

Zanesljivi viri so tisti, ki slovijo po preverjanju dejstev in točnosti. Običajno imajo uredniški postopek, kjer več ljudi natančno pregleda delo, predno se objavi. Akademske in recenzirane publikacije so običajno najbolj zanesljivi viri. Drugi zanesljivi viri so univerzitetni učbeniki, knjige, ki so jih izdale ugledne založbe, revije, časopisi in reportaže (ne mnenja) osrednjih časopisov.

Samozaložniški mediji, kjer sta avtor in založnik ista, običajno niso sprejemljivi kot viri. To lahko vključuje glasila, osebna spletna mesta, sporočila za javnost, patente, odprte wikije, osebne ali skupinske bloge in tvite. Če pa je avtor uveljavljen strokovnjak z objavami tretjih oseb o določeni temi, se lahko njegovo samozaložniško delo šteje za zanesljivo za to določeno temo.

Ali je vir uporaben, je odvisno tudi od konteksta. Viri, ki so zanesljivi za nekatere materiale, niso zanesljivi za druge materiale. Na primer, drugače nezanesljivi samozaložniški viri so običajno sprejemljivi za podporo nespornih informacij o avtorju vira. Vedno poskušajte uporabiti najboljši možni vir, zlasti ko pišete o živečih ljudeh.

To so splošne smernice, vendar je tematika zanesljivih virov zapletena in jo je tukaj nemogoče obravnavati v celoti. Več informacij najdete na Wikipedia:Preverljivost in Wikipedia:Zanesljivi viri. Obstaja tudi seznam zanesljivih virov dostopnih na spletu z informacijami o njihovi zanesljivosti.

Preizkusite se! Rešite kviz o zanesljivih virih

Glej tudi