WALL-E

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej WALL-E (razločitev).
WALL•E
Filmski plakat
RežijaAndrew Stanton
ProdukcijaJim Morris
Scenarij
Zgodba
VlogeSlovenska sinhronizacija:


Originalna zasedba:
GlasbaThomas Newman
Fotografija
MontažaStephen Schaffer
Studio
DistribucijaWalt Disney Studios
Motion Pictures
Datum izida
  • 23. junij 2008 (2008-06-23) (Greek Theatre)
  • 27. junij 2008 (2008-06-27) (Združene države Amerike)
Dolžina
97 minut[1]
DržavaZdružene države Amerike
Jezikangleščina (original)
Proračun180 milijonov dolarjev[2]
Dohodek bruto532,5 milijonov dolarjev[3] [4]

WALL-E (z ločilom stilizirano kot WALL·E) je ameriški računalniško animirani znanstvenofantastični romantični film[5] iz leta 2008 v produkciji studia Pixar Animation Studios in distribuciji studia Walt Disney Pictures. Film je režiral Andrew Stanton, produciral Jim Morris, scenarij pa sta napisala Stanton in Jim Reardon. V slovenski sinhronizirani verziji glavne vloge igrajo Jernej Kuntner, Helena Petelin, Bojan Emeršič, Iztok Valič, Jan Bučar, Klemen Mauhler in Alenka Tetičkovič. Film se odvija v letu 2805 in spremlja osamljenega robota po imenu WALL-E, ki je prepuščen čiščenju smeti na opustošeni in nenaseljivi Zemlji. Obišče ga robotka EVA (v originalu EVE) z vesoljske ladje Aksiom (v originalu Axiom), v katero se zaljubi in sledi po vsej galaksiji.

Po režiranju filma Reševanje malega Nema se je Stantonu zdelo, da je Pixarju uspelo ustvariti dovolj dobre simulacije podvodne fizike in bil zato pripravljen režirati film, ki se v veliki meri odvija v vesolju. V uvodnih sekvencah filma imajo liki le minimalen dialog; mnogi izmed njih v filmu sploh nimajo glasov, temveč komunicirajo z govorico telesa in robotskimi zvoki, ki jih je zasnoval Ben Burtt. Film vključuje različne teme, vključno s potrošništvom, korporatokracijo, nostalgijo, ravnanjem z odpadki, človeškim vplivom na okolje, debelostjo/sedečim življenskim slogom ter scenarijem sodnega dne.[6] To je tudi prvi animirani film Pixarja s segmenti, ki vključujejo igrane like. Film je uglasbil Thomas Newman. Produkcija filma je stala 180 milijonov dolarjev, kar je bila v tistem času rekordna vsota za animirani film. Po Pixarjevi tradiciji je WALL-E v kinematografe izšel skupaj s kratkim filmom z naslovom Presto.

WALL-E je v ZDA izšel 27. junija, v Sloveniji pa 28. avgusta 2008. Prejel je pohvale kritikov za animacijo, zgodbo, glasovno igralstvo, like, vizualno podobo, glasbo, zvočno oblikovanje, scenarij, minimalno uporabo dialogov in romantične prizore.[7][8] Kot deveti najdonosnejši film leta 2008 je po vsem svetu zaslužil 521,3 milijona dolarjev. Leta 2008 je prejel zlati globus za najboljši celovečerni animirani film, leta 2009 nagrado Hugo za najboljšo daljšo dramsko predstavo,[9] leta 2009 nagrado Nebula za najboljši scenarij,[10] nagrado Saturn za najboljši animirani film ter na podelitvi oskarjev poleg petih dodatnih nominacij še oskarja za najboljši animirani film. Kritiki in filmske organizacije, med njimi National Board of Review in Ameriški filmski institut, so film uvrstili med najboljše filme leta 2008[11][12] ter med najboljše animirane filme vseh časov.[13][14][15]

Leta 2021 je WALL-E postal drugi Pixarjev film (po Svetu igraču), ki ga je Kongresna knjižnica izbrala za ohranitev v narodnem filmskem registru ZDA kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembno« delo.[16] Septembra 2022 je Disney na Stantonovo zahtevo film licenciral distributerju The Criterion Collection, ki ga je 22. novembra 2022 ponovno izdal v posebni izdaji v kombinaciji 4K Blu-Ray in Blu-Ray, kar označuje prvi Pixarjev film, ki je bil deležen takšne časti.[17][18]

Zgodba[uredi | uredi kodo]

V 22. stoletju so nebrzdano potrošništvo, pohlep podjetij in zanemarjanje okolja Zemljo spremenili v puščavo, posuto z odpadki, zato je megakorporacija Bajno in Bujno (BnL) na velikanskih vesoljskih ladjahčloveštvo evakuirala v vesolje, na Zemlji pa pustila robote za stiskanje smeti, katerih naloga je očiščenje planeta. Čiščenje ni uspelo in sedemsto let pozneje, leta 2805, zadnji aktivni robot, imenovan Zemeljski razvrščevalec odpadkov oz. Waste Allocation Load Lifter: Earth Class (WALL-E), razvije osebnost. WALL-E ostaja aktiven z uporabo delov drugih neaktivnih robotov in živi v velikem tovornjaku, namenjenem prevozu le-teh s hišnim ljubljenčkom ščurkom.

Nekega dne WALL-Ejevo rutino stiskanja smeti in zbiranja zanimivih predmetov prekine prihod sonde brez posadke z robotom v obliki jajca, imenovanim Ekološko vegetacijski analizator (EVA), ki je bila poslana, da pregleda planet in poišče znake obnovljivega življenja. WALL-E se navduši nad elegantnim, nezemeljskim robotom in začneta se povezovati, dokler se EVA ne preklopi v način spanja, ko ji WALL-E pokaže svojo najnovejšo najdbo: živo rastlino. Sonda se na koncu vrne in pobere EVO in rastlino, WALL-E pa se z oklepanjem nanjo pridruži na potovanju na sondino matično ladjo, zvezdno ladjo Aksiom.

V stoletjih, odkar je Aksiom zapustil Zemljo, so se njegovi potniki zaradi mikrogravitacije in lenobe spremenili v nemočne debeluhe, roboti pa skrbijo za vse njihove potrebe. Tudi kapitan B. McCrea je navajen sedeti, medtem ko njegovo robotsko AI krmilo, imenovano AUTO (v slovenski sinhronizaciji se sliši kot OTO), krmili ladjo. McCrea ni pripravljen na pozitiven odziv sonde, vendar odkrije, da bo namestitev rastline v ladijski holodetektor sprožila hiperskok nazaj na Zemljo, da bo človeštvo lahko začelo ponovno kolonizacijo. Ko McCrea pregleda EVIN skladiščni prostor, rastlina manjka, EVA pa za njeno izginotje obtoži WALL-E-ja.

EVO imajo za okvarjeno in jo odpeljejo na diagnostični pregled. Ker WALL-E postopek zamenja za mučenje, posreduje in nehote izpusti vse druge okvarjene robote, zaradi česar sta on in EVA razglašena za sovražna robota. Razočarana EVA poskuša poslati WALL-Eja domov v rešilni kapsuli, a preden ji to uspe, sta priča, kako AUTOV pribočnik GO-4 pospravi rastlino v kapsulo, nastavljeno za samouničenje, kar razkrije, da WALL-E v resnici ni ukradel rastline. WALL-E jo poskuša pobrati, vendar je skupaj s kapsulo izstreljen v vesolje. EVA uporabi zasilni izhod in se požene za WALL-E-jem, pri čemer je priča eksploziji kapsule, čeprav on in rastlina preživita nepoškodovana. Ponovno se združita in praznujeta s plesom v vesolju okoli Aksioma.

EVA pripelje rastlino nazaj k McCrea-ju, ki si ogleda njene posnetke Zemlje in ugotovi, da jo lahko in morajo rešiti. Vendar AUTO razkrije, da je bil programiran s tajno direktivo A113 o prepovedi vrnitve, ki je bila izdana, potem ko je izvršni direktor družbe BnL Shelby Forthright napačno dejal, da Zemlje ni mogoče rešiti; AUTO je ukazal GO-4, naj se znebi rastline. Ko McCrea zavrne direktivo, se AUTO in GO-4 upreta, WALL-E-ja elektrificirata z električnim tokom, EVO prisilno preklopita v stanje spanja, oba vržeta v žleb za smeti in McCrea-ja zakleneta v svojo sobo. EVA (ki jo je reaktiviral mišji podoben robot) in WALL-E sta skoraj izstreljena v vesolje skupaj z ladijskimi odpadki, vendar ju Microbe Obliterator (M-O), čistilni robot, ki je sledil WALL-E-jevi umazani sledi po ladji, reši, ko se ob zapiranju vrat zatakne, kar spodbudi smetarske robote WALL-A (Waste Allocation Load Lifter: Axiom Class), da prekinejo z izstrelitvijo smeti. Medtem ko ljudje in roboti pomagajo zavarovati rastlino, se McCrea in AUTO spopadeta za nadzor nad Aksiomom. AUTO z uporabo holodetektorja zdrobi WALL-E-ja v zadnjem poskusu, da bi človeške potnike obdržal v vesolju; McCrea sčasoma premaga in deaktivira AUTA, tako da ga preklopi v ročni način, EVA pa uspešno vstavi rastlino in sproži hiperskok.

Ko prispe nazaj na Zemljo, EVA hitro popravi WALL-E-ja, vendar ugotovi, da sta njegov spomin in osebnost izbrisana. Zlomljena EVA da WALL-E-ju poljub za slovo, ki mu povrne njegovo normalno podobo. WALL-E in EVA se ponovno združita, medtem pa prebivalci Aksioma naredijo prve korake na Zemlji. Ljudje in roboti opustošeni planet spremenijo v raj, rastlina pa zraste v mogočno drevo, pod katerim v zadnjem prizoru sedita EVA in WALL-E.

Sinhronizacija[uredi | uredi kodo]

Za slovensko sinhronizirano verzijo je bil odgovoren distributer Cenex. Režiral jo je Jernej Kuntner (igralec Wall-E-ja), prevod filma pa je naredila Vesna Žagar.[19]

Ime lika slovenski glasovni igralci angleški glasovni igralci
WALL-E Jernej Kuntner Ben Burtt
M-O Iztok Valič
Shelby Fortnight Fred Willard
EVA Helena Peterlin Elissa Knight
Računalnik Sigourney Weaver
Kapitan Bojan Emeršič Jeff Garlin
Avtopilot Jan Bučar Sigourney Weaver
John Klemen Mauhler John Ratzenberger
Marija Alenka Tetičkovič Kathy Najimy
Ostali glasovi Tina Uršič,

Štefan Kušar,

Mira Berginc

Teme[uredi | uredi kodo]

Film je prepoznan kot družbena kritika. Katherine Ellison je zatrdila, da »Američani letno proizvedejo skoraj 400 milijonov ton trdnih odpadkov, vendar jih reciklirajo manj kot tretjino, kot je pokazala nedavna študija Univerze Columbia.«[20]

Okolje, odpadki in nostalgija[uredi | uredi kodo]

Več informacij: Onesnaževanje

V komentarju na DVD-ju je Stanton dejal, da so ga mnogi spraševali, ali je bil njegov namen posneti film o potrošništvu. Njegov odgovor je bil, da ne; to je bil način, kako odgovoriti na vprašanje, kako bi Zemlja prišla do stanja, ko bi bil robot prepuščen samemu sebi, da nadaljuje s čiščenjem Zemlje. Kljub temu so nekateri kritiki opazili neskladje med domnevno prookoljskim in protipotrošniškim sporočilom filma ter vplivom na okolje pri proizvodnji in prodaji filma.[21]

Robin Murray in Joseph Heumann v članku »WALL-E: od okoljske prilagoditve do sentimentalne nostalgije« pojasnjujeta pomembno temo nostalgije v filmu. Nostalgijo jasno izražajo človeški artefakti, ki jih WALL-E zbira in ceni, na primer vžigalniki Zippo, pokrovčki in plastične vilice. Sodobni predmeti, ki jih uporabljamo v vsakdanu postanejo sentimentalni skozi pogled na mračno prihodnost Zemlje. Nostalgijo izraža tudi glasbena podlaga, saj se film začne s posnetkom vesolja, ki se počasi približa Zemlji, polni odpadkov, ob tem pa igra pesem »Put on Your Sunday Clothes« (slovensko Nadenite si svoja nedeljska oblačila), ki spominja na preprostejše in srečnejše čase v zgodovini človeštva. Film izraža tudi nostalgijo po naravi in naravnem svetu, saj se kapitan s pogledom in dotikom zemlje ter rastline, ki jo EVA prinese na vesoljsko ladjo, odloči, da je čas, da se ljudje vrnejo na Zemljo. WALL-E prav tako izraža nostalgijo, saj se navezuje na romantične teme starejših Disneyjevih in nemih filmov.[6]

Stanton temo filma opisuje kot »nerazumna ljubezen premaga življenjske navade«:[22]

Spoznal sem, da je bistvo, ki sem ga želel doseči s tema dvema programiranima robotoma, želja, da bi poskušala ugotoviti, kakšen je smisel življenja ... Potrebna so bila ta res nerazumna dejanja ljubezni, da sta odkrila njuno pravo naravo kljub omejitvam njunega programa ... Opazil sem, da je to odlična prispodoba za resnično življenje. Vsak od nas se zavedno ali nezavedno zaplete v svoje navade in rutine, da bi se izognili življenju. Da bi se izognili neprijetnemu delu. Da bi se izognili vzpostavljanju odnosov z drugimi ljudmi ali ukvarjanjem z našimi bližnjimi. Zato se vsi lahko pogrezamo v naše mobilne telefone in se izognemo medsebojnemu srečanju. Pomislil sem: 'To je popolen poudarek celotnega pomena filma.' Z znanostjo sem se želel ukvarjati na način, ki bi to idejo nekako logično projiciral.[22]

Tehnologija[uredi | uredi kodo]

Stanton je opozoril, da številni komentatorji v filmu poudarjajo okoljski vidik brezbrižnosti človeštva, saj »je ta odklop posredno vzrok za vse, kar se zgodi v življenju, kar je slabo za človeštvo ali planet«.[23] Stanton je dejal, da roboti z odvzemom truda pri delu človeku odvzamejo tudi potrebo po vlaganju truda v odnose.[24] Krščanski novinar Rod Dreher je v tehnologiji videl zapletenega zlobneža filma. Dreher je dejal, da je ljudi na ladji Aksiom umetni življenjski slog ločil od narave, zaradi česar so postali »sužnji tako tehnologije kot lastnih osnovnih nagonov ter izgubili tisto, kar jih dela človeške«. Izpostavil je razliko med delavnim, umazanim WALL-E-jem ter elegantnimi in čistimi roboti na ladji in dejal, da so vendar le ljudje in ne roboti tisti, ki so postali odvečni. Ljudje na ladji in na Zemlji so pretirano uporabljali robote in ultramoderno tehnologijo. Med zaključnimi prizori je prikazano, kako ljudje in roboti sodelujejo v obnovi Zemlje. »WALL-E ni ludistični film,« je dejal. »Ne demonizira tehnologije. Trdi le, da se tehnologija pravilno uporablja za pomoč ljudem pri razvijanju njihove prave narave—da mora biti podrejena človekovemu razcvetu in ga pospeševati.«[25]

Religija[uredi | uredi kodo]

Aksiom in EVA sta bila primerjana z legendo o Noetovi barki in golobu, ki ga je Noe izpustil iz nje.

Stanton, ki je kristjan,[26] je EVO poimenoval po svetopisemskem liku, saj ga je WALL-E-jeva osamljenost spominjala na Adama, preden mu je Bog ustvaril ženo.[27] Dreher je opazil biblijsko soimenjakinjo EVO in njeno navodilo razumel kot preobrat te zgodbe; EVA uporablja rastlino, da bi človeštvu povedala, naj se vrne na Zemljo in se oddalji od »lažnega boga« BnL ter lenobnega življenjskega sloga, ki ga ponuja. WALL-E v skladu s klasičnim krščanskim pogledom pokaže, da je delo tisto, kar dela ljudi človeške. Medtem ko bi drugi viri dejali, da sta lenoba in užitek raj, poskuša WALL-E pokazati, da to ni res. Dreher je poudaril vzporednice z lažnim bogom BnL v prizoru, v katerem robot uči dojenčke »B je za Bajno in Bujno (BnL), ki vas ima rad«, kar je primerjal s sodobnimi korporacijami, kot je McDonald's, ki pri otrocih ustvarjajo zvestobo blagovni znamki.[25] Megan Basham iz revije World je menila, da film kritizira iskanje prostega časa, medtem ko se WALL-E v svoji vlogi skrbnika Zemlje nauči resnično ceniti Božje stvarstvo.[26]

Med pisanjem je Pixarjev uslužbenec Jimu Reardonu dejal, da ga EVA spominja na golobico z oljčno vejico iz zgodbe o Noetovi barki, zato so zgodbo preoblikovali tako, da je EVA našla rastlino, ki bo človeštvo vrnila s potovanja.[28] WALL-E je bil primerjan s Prometejem,[29] Sizifom[25] in Butadesom: Hrag Vartanian je v eseju, v katerem je obravnaval film WALL-E kot predstavnika umetniških prizadevanj studia Pixar, primerjal WALL-E-ja z Butadesom v prizoru, v katerem robot izrazi svojo ljubezen do EVE tako, da iz rezervnih delov izdela njen kip. »Antična grška tradicija povezuje rojstvo umetnosti s korintsko deklico, ki je, polna hrepenenja po ohranitvi sence svojega ljubimca, slednjo narisala na steno, preden je odšel v vojno. Miti nas opominjajo, da je umetnost rojena iz hrepenenja in da pogosto pomeni več za ustvarjalca kot za muzo. Na enak način je Stanton in njegova ekipa iz Pixarja skozi prizmo vseh vrst odnosov povedala izjemno osebno zgodbo o svoji ljubezni do kinematografije in viziji animacije.«[30]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »WALL-E«. American Film Institute. Arhivirano iz spletišča dne 22. decembra 2020. Pridobljeno 11. marca 2019.
  2. ↑ Brooks Barnes (1. junij 2008). »Disney and Pixar: The Power of the Prenup«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2019. Pridobljeno 12. januarja 2009.
  3. ↑ »WALL-E (2008)«. Box Office Mojo. Arhivirano iz spletišča dne 6. avgusta 2010. Pridobljeno 30. decembra 2020.
  4. ↑ »WALL-E«. The Numbers. Pridobljeno 1. decembra 2017.
  5. ↑ »Wall-E Review: One of the Best Sci-Fi Movies in Years, Disguised as a Cartoon«. gizmodo.com. 27. junij 2008. Arhivirano iz spletišča dne 1. julija 2020. Pridobljeno 22. maja 2020.
  6. ↑ 6,0 6,1 Murray, Robin L.; Heumann, Joseph K. (Spring 2009). »WALL-E: From Environmental Adaptation to Sentimental Nostalgia«. Jump Cut: A Review of Contemporary Media. No. 51. Arhivirano iz spletišča dne 21. oktobra 2012. Pridobljeno 16. novembra 2012.
  7. ↑ »WALL-E: No 15 best romantic film of all time«. The Guardian (v angleščini). 16. oktober 2010. Arhivirano iz spletišča dne 10. decembra 2020. Pridobljeno 20. septembra 2020.
  8. ↑ Hodgson, Claire (27. april 2014). »Why Pixar's WALL-E is the greatest love story ever told in 11 heart warming GIFs«. mirror. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2021. Pridobljeno 20. septembra 2020.
  9. ↑ »2009 Hugo Awards«. The Hugo Awards. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 maj 2011. Pridobljeno 22 april 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. ↑ »Nebula Award winners for 2008 announced«. LOCUS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2011. Pridobljeno 4. septembra 2012.
  11. ↑ »Best of 2008«. Criticstop10.com. Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2018. Pridobljeno 26. novembra 2018.
  12. ↑ »Top 100 Animation Movies – Rotten Tomatoes«. www.rottentomatoes.com. Arhivirano iz spletišča dne 9. junija 2021. Pridobljeno 3. novembra 2020.
  13. ↑ »40 Greatest Animated Movies Ever«. Rolling Stone. 13. oktober 2019.
  14. ↑ »The 25 All-TIME Best Animated Films«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2021. Pridobljeno 15. decembra 2021.
  15. ↑ »Best animated films of all time, according to critics«.
  16. ↑ Tartaglione, Nancy (14. december 2021). »National Film Registry Adds Return Of The Jedi, Fellowship Of The Ring, Strangers On A Train, Sounder, WALL-E & More«. Deadline Hollywood. Pridobljeno 14. decembra 2021.
  17. ↑ Clark, Mitchell (10. september 2022). »WALL-E is rolling his way into the Criterion Collection«. The Verge (v ameriški angleščini). Pridobljeno 4. januarja 2023.
  18. ↑ »WALL·E«. The Criterion Collection (v angleščini). Pridobljeno 4. januarja 2023.
  19. ↑ »Kolosej - Filmi - Wall-E«. www.kolosej.si. Pridobljeno 29. junija 2023.
  20. ↑ Ellison, Katherine (Oktober 2008). »Talking Trash«. Frontiers in Ecology and the Environment. 6 (8): 456. doi:10.1890/1540-9295(2008)6[456:TT]2.0.CO;2. JSTOR 20440969.
  21. ↑ »Wall-E (2008) and the Ecological Footprint of Animation Production«. Arhivirano iz spletišča dne 29. januarja 2019. Pridobljeno 29. januarja 2019.
  22. ↑ 22,0 22,1 Steve Fritz (4. julij 2008). »How Andrew Stanton & Pixar Created WALL*E – Part II«. Newsarama. Arhivirano iz spletišča dne 22. novembra 2008. Pridobljeno 4. novembra 2008.
  23. ↑ Jonathan L'Ecuyer (23. februar 2009). »An Oscar shout-out«. Gloucester Daily Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2012. Pridobljeno 3. marca 2009.
  24. ↑ Robo-everything, 2008 DVD featurette, Walt Disney Studios Home Entertainment
  25. ↑ 25,0 25,1 25,2 Rod Dreher (5. julij 2008). »"Wall-E": Aristotelian, crunchy con«. Beliefnet. Arhivirano iz prvotnega dne 8. julija 2008. Pridobljeno 15. januarja 2009.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neustrezen URL (povezava)
  26. ↑ 26,0 26,1 Megan Basham (28. junij 2008). »WALL-E world«. World. Arhivirano iz spletišča dne 3. julija 2008. Pridobljeno 19. februarja 2009.
  27. ↑ Mark Moring (24. junij 2008). »The Little Robot That Could«. Christianity Today. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. julija 2008. Pridobljeno 26. novembra 2008.
  28. ↑ Hauser, p. 83.
  29. ↑ Joshua Starnes (13. junij 2008). »WALL•E Writer/Director Andrew Stanton«. ComingSoon.net. Arhivirano iz spletišča dne 17. avgusta 2008. Pridobljeno 22. novembra 2008.
  30. ↑ Hrag Vartanian (21. oktober 2008). »"Wall-E" as a Return to the Promise of Animation«. His blog. Arhivirano iz spletišča dne 12. julija 2011. Pridobljeno 19. februarja 2009.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=WALL-E&oldid=6053110«