Vnanje Gorice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vnanje Gorice
Vnanje Gorice Slovenia.JPG
Vnanje Gorice se nahaja v Slovenija
Vnanje Gorice
Vnanje Gorice
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′8.87″N 14°24′52.07″E / 46.0024639°N 14.4144639°E / 46.0024639; 14.4144639Koordinati: 46°0′8.87″N 14°24′52.07″E / 46.0024639°N 14.4144639°E / 46.0024639; 14.4144639
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaBrezovica
Površina
 • Skupno8,98 km2
Nadm. višina
294,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno2.605
 • Gostota290 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vnanje Gorice - Obcestna vas
LegaObčina Brezovica
RKD št.11439 (opis enote)[2]

Vnanje Gorice so kraj z okoli 2.600 prebivalci v Občini Brezovica, 5 km jugozahodno od Ljubljane.

Nahajajo se v osrednjem delu krajinskega parka Ljubljansko barje južno od Brezovice pri Ljubljani in so drugo največje naselje v tej občini.

S prestolnico jih povezuje mestna avtobusna linija št. 6B, ki vozi skozi mestne predele Vič, Center in Bežigrad. Skozi naselje poteka tudi železnica proti Postojni in Kopru. Najbližja železniška postaja je v bližnji Brezovici pri Ljubljani, Slovenske Železnice pa načrtujejo izgradnjo postajališča v Vnanjih Goricah.[3]

Nekaj kilometrov južneje preko potoka Drobtinka so sosednje Notranje Gorice.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Osrednji del kraja sestavlja staro vaško središče v sedlu dveh osamelcev, Velikega vrha in Gulča. Na osamelcu Dobčenica so bila najdena mikrolitska orodja, iz starorimskega obdobja pa dva gema z upodobitvijo divje svinje.

Prvič se kraj omenja v srednjeveških urbarskih zapisih iz leta 1414, ko je naselje zajemalo le sedem kmetij. Leta 1903 so zgradili gasilski dom, v okviru katerega deluje tudi PGD Vnanje Gorice.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Vnanje Gorice so bile prvo balonarsko središče v Sloveniji.

Podružnična cerkev sv. Trojice, ki stoji na Gulču, je bila zgrajena leta 1526. Posebnost cerkve so freske na lehnjaku, delo lokalnega umetnika Izidorja Moleta.

V središču naselja se nahajata Ašičev dom in pripadajoča botanična pot, kjer se na nekaj sto metrov dolgi poti obiskovalci lahko seznanijo s številnimi zdravilnimi rastlinami.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11439". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. "Postajališče za 1,7 milijona".

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]