Venetska teorija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Venetska teorija je najbolj razširjena avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev.

Razmerje med Veneti in Slovani[uredi | uredi kodo]

Na podlagi pri Germanih tradicionalnega poimenovanja slovanskih ljudstev z imenom Veneti (pragermansko *Wénethōz > nemško Wenden, Winden) so nekateri srednjeveški kronisti in novoveški zgodovinarji enačili antične Venete s Slovani.[navedi vir] Obenem so se zaradi podobnosti imena pojavljale tudi razlage o istovetnosti germanskih Vandalov in Slovanov.[1] Podobne teze so posamezni avtorji zagovarjali še v 18. stoletju. V 19. stoletju jih je zgodovina, ki se je takrat razvila v moderno znanost, zavrnila, iz narodnoemancipacijskih razlogov pa so jih obudili nekateri amaterski raziskovalci. Med Slovenci je teorijo o venetskem izvoru Slovencev zagovarjal predvsem narodnjak in duhovnik Davorin Trstenjak, ki pa se je tem tezam pozneje odrekel, ko je spoznal, da so temeljile na metodološko nevzdržnih osnovah.[2]

Venetska teorija[uredi | uredi kodo]

V 80. letih 20. stoletja so Ivan Tomažič, Matej Bor in Jožko Šavli predstavili avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov.[3] Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom Veneti, poskusa branja venetskih napisov s pomočjo slovenščine in razlaganja izvora slovensko zvenečih zemljepisnih imen v Evropi so oblikovali hipotezo, da naj bi v prazgodovini velik del Evrope naseljevalo praslovansko ljudstvo Veneti oziroma *Sloveneti (izraz je izmišljen). Njihovi neposredni potomci in avtohtoni prebivalci Slovenije naj bi bili današnji Slovenci. Avtorji venetske teorije so torej skušali zavrniti v znanosti uveljavljeno razlago o naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe med 6. in 9. stoletjem.

Predvsem v obdobju slovenskega osamosvajanja je venetska teorija pridobila močno podporo v slovenski laični javnosti, v znanstvenih krogih pa je bila povsem zavrnjena. Razlog za to je njena neskladnost z zgodovinskimi, arheološkimi in jezikoslovnimi dejstvi ter številne povsem napačne metode, ki so jih zagovorniki venetske teorije uporabljali v svojih izvajanjih (posebej na področjih jezikoslovja, etimologije in arheologije).[navedi vir] Jezikoslovci venetski teoriji očitajo nestrokovno metodo, ki besede primerja po naključni glasovni podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov.[navedi vir] O nevzdržnosti te teorije je bila leta 1990 izdana posebna številka glasila Slovenskega arheološkega društva Arheo z naslovom Venetovanje: prispevki k razmerju Veneti – Slovani.

Trditve zagovornikov venetske teorije, da ni dokazov za naselitev Slovanov, ki naj bi bila le konstrukt nemške ali jugoslovanske ideologije, so bile v znanosti ovržene kot povsem neutemeljene, izpodbijajo pa jih tudi novejše arheološke raziskave.[navedi vir] Na slovenskem ozemlju in v njegovi okolici so izpričane vse tri zgodnjeslovanske arheološke kulture (praška, penkivska in koločinska), ki predstavljajo arheološki odraz Slovanov v 6. stoletju.[4]

Danes venetska teorija velja predvsem za nacionalistični poskus ugotavljanja zgodovine kontinuitete naroda na lastnem etničnem ozemlju, ter tako nasprotuje uveljavljeni razlagi o preseljevanju ljudstev v času starega veka.

Venetska teorija in teorija paleolitske kontinuitete[uredi | uredi kodo]

V novejšem času se zagovorniki venetske teorije pogosto opirajo na genetske raziskave in na teorijo paleolitske kontinuitete, čeprav se v osnovnih podmenah teoriji razhajata.[navedi vir] Venetska teorija je izvorno izhajala iz predpostavke, da naj bi bili Veneti prvotni prebivalci Evrope, ki naj bi izšli iz lužiške arheološke kulture na današnjem Poljskem, in nato med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. osvojili dobri dve tretjini Evrope.[navedi vir] Bili naj bi ne le neposredni predniki Slovanov in predvsem Slovencev, temveč tudi večine srednjeevropskih narodov.[navedi vir] Toda na začetku devetdesetih let se je eden izmed vodilnih teoretikov venetske teorije, Jožko Šavli v svoji knjigi »Etruščani in Veneti« oddaljil od te hipoteze in zatrdil, da naj bi se kljub venetski ekspanziji marsikje - še zlasti pa na širšem območju severnega Jadrana - ohranile številne kulturne in tudi nekatere jezikovne posebnosti predindoevropskih prebivalcev (ki jih Šavli imenuje »afro-evropski« in jih na več mestih izmenično enači z Baski oz. Berberi).[navedi vir] Kontinuiteta Slovencev (in sosednjih srednjeevropskih ljudstev) naj bi torej kljub venetski invaziji in vsem kasnejšim spremembam (germanizaciji, romanizaciji in madžarizaciji staroselskega prebivalstva) segala vse do paleolitika. Nasprotno pa je glavna teza teorije paleolitske kontinuitete, da naj bi ne le etnični in »genetski«, temveč tudi jezikovni fenomeni v Evropi obstajali v osnovi nespremenjeni že od paleolitika, pri čemer njen utemeljitelj Mario Alinei predpostavlja, da naj bi Slovani (in ne Veneti) že od paleolitika živeli na območju jugovzhodne Evrope in se od tam širili proti severu in severovzhodu, medtem ko naj bi v preostalem delu Evrope kontinuirano živela keltska, germanska in italska ljudstva (med slednje uvršča tudi severnojadranske Venete).[5]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Steinacher (2004))
  2. Štih (1997).
  3. Šavli (1985); Bor et al. (1989).
  4. glej zbornik Zgodnji Slovani in drugo literaturo o naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe
  5. Mario Alinei, Origini delle lingue d'Europa. Bologna, 1996, 2000.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bor, Matej, Jožko Šavli in Ivan Tomažič. Veneti : naši davni predniki. Ljubljana, Dunaj, Maribor, 1989. (COBISS)
  • Guštin, Mitja, Zgodovina kot politična manipulacija, v Stiplovškov zbornik, ur. Dušan Nećak. Ljubljana, 2005, str. 27-32.
  • --, ur. Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen. Ljubljana, 2002. (COBISS)
  • Klemenčič, Simona, Ve rov ne curri : (Ali smo Slovenci Veneti in zakaj ne?), Zgodovina za vse 14, št. 2 (2007). 125-131.
  • Lenček, Rado L. Borove jezikoslovne premise njegove venetske teorije. Slavistična revija 38 (1990). [440]-451.
  • Lisjak Gabrijelčič, Luka. The Dissolution of the Slavic Identity of the Slovenes in the 1980s : The Case of the Venetic Theory. Budapest, 2008; celotno besedilo v pdf
  • Peršič, Janez, »Dokazovanje v slogu: Epirci so Irci, ki so pisali epe... : O naselitveni zgodovini Slovencev«, Arheo št. 10 (1990), s. 122-126;
  • Priestly, Tom M.S., »Vandali, Veneti, Vindišarji: pasti amaterske historične lingvistike«, Slavistična revija 49 (2001). 275-303. (COBISS)
  • --. Vandals, Veneti, Windischer: The Pitfalls of Amateur Historical Linguistics. Slovene Studies 19, št. 1/2 (1997). 3-41. (COBISS) (COBISS)
  • Skrbiš, Zlatko. The Emotional Historiography of Venetologists: Slovene Diaspora, Memory and Nationalism. Focaal: European Journal of Anthropology 39, 2002. 41-56; kratek angleški povzetek
  • Skrbiš, Zlatko. 'The First Europeans' Fantasy of Slovenian Venetologists: Emotions and Nationalist Imaginings. V: Svasek, M. ur., Postsocialism: Politics and Emotions. Oxford, New York, 2006.
  • Steinacher, Roland. Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert, doktorska disertacija. Wien, 2002; celotno besedilo v pdf
  • Steinacher, Roland. Wenden, Slawen, Vandalen: Eine frühmittelalterliche pseudologische Gleichsetzung und ihr Nachleben bis ins 18. Jahrhundert. V: Walther Pohl, ur., Auf der Suche nach den Ursprüngen: Von der Bedeutung des frühen Mittelalters. Forschungen zur Geschichte des Mittelalters, 8. Wien, 2004, 329-353.
  • Šašel Kos, Marjeta. Ethnic Manipulations with Ancient Veneti and Illyrians. V: Le Identità Difficili : Archeologia, potere, propaganda nei Balcani, ur. Stefano Magnani in Carlo Marcaccini (Firenze, 2007). S. 11-18.
  • Šavli, Jožko. Veneti - naši davni predniki? Dunaj/Wien, 1985. (COBISS)
  • Štih, Peter. Avtohtonistične in podobne teorije pri Slovencih in na Slovenskem. V: Karantanien – Ostarrichi: 1001 Mythos. Ur. Andreas Moritsch. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Wien, 1997. 47-49. (COBISS)
  • Turk, Peter. Deset Tomažičevih zapovedi ali novi slovenski brevir. Raziskovalec 28, št. 1 (junij 1998). 74-76: celotno besedilo (COBISS)
  • Venetovanje: prispevki k razmerju Veneti – Slovani. Ur. Milko Matičetov. Ljubljana, 1990. (COBISS)