Pojdi na vsebino

Vaskulitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vaskulitis
Sopomenkeangiitis[1]
Petehija in purpura spodnje okončine zaradi vaskulitisa, povzročenega z zdravili.
Izgovorjava
  • vaskulítis
Specialnostrevmatologija
Simptomiizguba telesne teže, vročina, bolečina v mišicah, purpura
Zapletigangrena, srčna kap

Vaskulitisi oziroma angiitisi so skupina bolezni, pri kateri pride do poškodbe žil zaradi vnetja.[2] Lahko se pojavijo samostojno ali pa v sklopu sistemske prizadetosti.[3] Prizadete so lahko arterije (arteriitis) ali vene (flebitis). Med vaskulitise nekateri uvrščajo tudi limfangiitis (vnetje mezgovnic).[4]

Znaki in simptomi

[uredi | uredi kodo]

Pojavijo se lahko naslednji znaki in simptomi:[5]

Vzrok

[uredi | uredi kodo]

Vaskulitisi so vnetne bolezni, pri čemer pa lahko vnetje sprožijo različni dejavniki, mehanizem pa ni vselej povsem jasen. V nekaterih primerih gre za genetsko nagnjenje, posledico avtoimunske bolezni (npr. revmatoidnega artritisa, lupusa) ali krvnega raka, lahko pa vnetne procese v žili sprožijo tudi različni zunanji dejavniki, na primer okužbe (kot sta hepatitis B ali C) ali določena zdravila.[6]

Razvrstitev

[uredi | uredi kodo]

Glede na vrsto oziroma velikost prizadetih žil poznamo:[7][8][9]

Primerjava glavnih tipov vaskulitisov malih žil
Vaskulitis Prizadet organ Histopatologijay
Kožni vaskulitis malih žil koža, ledvice nevtrofilci, fibrinoidna nekroza
Granulomatoza s poliangiitisom nos, pljuča, ledvice nevrofilci, celice velikanke
Eozinofilna granulomatoza s poliangiitisom pljuča, ledvice, srce, koža histiociti, eozinofilci
Behçetova bolezen običajno sinusi, možgani, oči in koža; lahko tudi drugi organi, npr. pljuča, ledvice, sklepe limfociti, makrofagi, nevtrofilci
Kawasakijeva bolezen koža, srce, usta, oči limfociti, nekroza endotelija
Buergerjeva bolezen arterije in vene v spodnjih okončinah (gangrena) nevtrofilci, granulomi

Diagnoza

[uredi | uredi kodo]
Mikroskopska slika kaže na vaskulitis (eozinofilna granulomatoza s poliangiitisom). Barvanje HE.

Pri bolnikih z aktivnim vaskulitisom krvne preiskave ali preiskave drugih telesnih tekočin na splošno kažejo na vnetje v telesu: povečana hitrost sedimentacije eritrocitov, povišane vrednosti C-reaktivne beljakovine (CRP), slabokrvnost, povečano število belih krvničk (levkocitoza) in eozinofilcev (eozinofilija). Lahko so povečane vrednosti antinevtrofilnih citoplazemskih protiteles (ANCA) ter prisotna hematurija.

Testi delovanja drugih organov so lahko normalni; nenormalnosti so odvisne od stopnje vpletenosti dotičnih organov.

Dokončna diagnoza je možna po biopsiji prizadetega organa (kot so koža, sinusi, pljuča, živci, možgani ali ledvice), s katero se pojasni vnetje žilja.

Zdravljenje

[uredi | uredi kodo]

Zdravljenje je praviloma usmerjeno v zaviranje vnetja. Pogosto se uporabljajo kortikosteroidi, lahko pa tudi druga zdravila, ki zavirajo imunski sistem.[10] Zdravljenje je tudi odvisno od vrste vaskulitisa.[3]


Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5543548/vaskulitis?query=vaskulitis&SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 5. 8. 2020.
  2. »Glossary of dermatopathological terms. DermNet NZ«. Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2008. Pridobljeno 8. januarja 2009.
  3. 3,0 3,1 Jurčić, Vesna, Hočevar, Alojzija, Vizjak, Alenka (2009). Kožni vaskulitisi in kožni pojavi pri sistemskih vaskulitisih. Zdravniški vestnik, letnik 78, številka 6/7, str. 329-336.
  4. Vasculitisv Dorland's Medical Dictionary
  5. »The Johns Hopkins Vasculitis Center - Symptoms of Vasculitis«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2009. Pridobljeno 7. maja 2009.
  6. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/vasculitis/symptoms-causes/syc-20363435, vpogled: 5. 8. 2020.
  7. Jennette JC, Falk RJ, Andrassy K, in sod. (1994). »Nomenclature of systemic vasculitides. Proposal of an international consensus conference«. Arthritis Rheum. 37 (2): 187–192. doi:10.1002/art.1780370206. PMID 8129773.
  8. »Overview of Vasculitis«. Arhivirano iz spletišča dne 3. aprila 2015. Pridobljeno 5. oktobra 2016.
  9. Gündüz, Özgür (18. oktober 2011). »Histopathological Evaluation of Behçet's Disease and Identification of New Skin Lesions«. Pathology Research International (v angleščini). 2012: 1–7. doi:10.1155/2012/209316. ISSN 2090-8091. PMC 3199096. PMID 22028988.
  10. https://www.rheumatology.org/I-Am-A/Patient-Caregiver/Diseases-Conditions/Vasculitis, vpogled: 5. 8. 2020.