Levkocitoza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Levkocitoza
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10 D72.8
MKB-9 288.3, 288.6x
DiseasesDB 33024
MeSH D007964

Levkocitoza je prehodno zvišanje koncentracije levkocitov v krvi, ki nastane največkrat zaradi vnetne reakcije, ki jo povzročajo bakterije, lahko pa tudi zaradi malignih sprememb. Koncentracija levkocitov se zviša na 15·109–20·109/L (normalne vrednosti so 4·109–10·109/L). Če se zviša 40·109–100·109/L, pomeni levkemodino reakcijo. Levkocitoza prvotno nastane ob sprostitvi celic iz kostnega mozga in je povezana s povečanim številom sorazmerno nezrelih nevtrofilcev v krvi.

Proliferacije levkocitov razdelimo na:

  • reaktivne levkocitoze,
  • neoplastične oz. tumorske levkocitoze,
    • limfatične in mieloične levkemije.[1]

Reaktivna levkocitoza[uredi | uredi kodo]

Reaktivna levkocitoza je skupna reakcija na številna vnetna stanja, včasih je tudi prvi znak neoplastične rasti levkocitov. Število levkocitov se poveča zaradi:

  • velikosti mieloičnih in limfatičnih prekurzorskih celic in skladiščenja celičnih »otočkov« v kostnem mozgu, krvnem obtoku, perifernih tkivih,
  • stopnje sprostitve celic iz celičnih »otočkov« v kostnem mozgu v krvni obtok,
  • deleža celic, ki so pritrjene na stene krvnih žil,
  • stopnje ekstravazacije celic iz krvi v tkiva.[2]

Limfatične novotvorbe[uredi | uredi kodo]

Pri limfatičnih novotvorbah ločimo:

  • prekurzorske neoplazme limfocitov B (nezreli limfociti B),
  • periferne neoplazme limfocitov B (zreli limfociti B),
  • prekurzorske neoplazme limfocitov T (nezreli limfociti T),
  • periferne neoplazme limfocitov T in naravnih celic ubijalk (zreli limfociti T in zrele naravne celice ubijalke)
  • Hodgkinov limfom (kronična, najprej lokalna, kasneje generalizirana maligna novotvorba limfatičnega sistema neznanega izvora, z značilno histološko zgradbo s celicami velikankami, ki se kaže s povečanimi bezgavkami, povečano vranico, vročino, znojenjem, izgubo teka in hujšanjem).

Največ neoplazem izvira iz limfocitov B (80-85 %), sledijo tumorji, ki jih povzročajo limfociti T, najmanj pa je tumorjev, ki izvirajo iz naravnih celic ubijalk. Neoplastični limfociti B ali T pogosto posnemajo delovanje normalnih, zdravih celic.[2]

Tumorske levkocitoze[uredi | uredi kodo]

Ločimo med limfatičnimi in mieloičnimi levkemijami. Levkemija pomeni močno povečano število nenormalnih, patoloških belih krvnih celic v krvi. Te so novotvorbe matičnih celic hemopoeze, ki hkrati vzniknejo v vsem kostnem mozgu in ga pogosto difuzno preraščajo. Običajno neoplastične celice v velikem številu vdirajo v kri, lahko tudi v vranico, jetra, bezgavke in druga tkiva. Pri nekaterih bolnikih z levkemijo neoplastične celice ne vdirajo v kri, zato je lahko pri njih število levkocitov v krvi normalno ali celo zmanjšano. Tradicionalno delimo levkemije na akutne in kronične na osnovi

  • vrste hemopoetskih celic, pri katerih je prišlo do neoplastične preobrazbe,
  • stopnje zrelosti neoplastičnih celic.[3]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Robbins S, Kumar V, Cotran R. Robbins basic pathology. Philadelphia: Saunders. str. 59. COBISS 13482553. 
  2. ^ 2,0 2,1 Robbins S, Cotran, R. Pathologic basis of disease. Philadelphia: Elsevier Saunders. str. 663–668. COBISS 2744852. 
  3. ^ Cerar A, Luzar B, Rott T, Zidar N. Patologija. Ljubljana: Katedra za patologijo Medicinske fakultete. str. 131. COBISS 229382400.