V603 Orla
| Opazovalni podatki Epoha J2000 Enakonočje J2000 | |
|---|---|
| Ozvezdje | Orel |
| Rektascenzija | 18h 48m 54.6366s |
| Deklinacija | +00° 35′ 02.863″ |
| Navidezni sij (V) | 11.64 |
| Značilnosti | |
| Spektralni razred | sd:Be+ |
| Barvni indeks U-B | |
| Barvni indeks B-V | -0.2 ± 0.5 |
| Barvni indeks V-R | |
| Barvni indeks R-I | |
| Barvni indeks J-H | 0,212 |
| Barvni indeks J-K | 0,264 |
| Tip spremenljivke | spremenljivka |
| Astrometrija | |
| Radialna hitrost (Rv) | -23 km/s |
| Lastno gibanje (μ) | α: 10.81 mas/l δ: -8.86 mas/l |
| Paralaksa (π) | 4.21 ± 2.59 mas |
| Oddaljenost | ~ 800 sv. l. (~ 200 pc) |
| Absolutni izsev (MV) | 11.65 |
| Podrobnosti | |
| Polmer | 0,72 r⊙ |
| Izsev | -0,14594 L⊙ |
| Temperatura | 145 K |
| Druge oznake | |
Nova Aql 1918, Nova Orla 1918, EM* CDS 1028, HD 174107, 1RXS J184854.7+003501, ALS 9992, 1ES 1846+00.5, SBC7 706, AN 7.1918, FASTT 1189, HIP 92316, UBV M 51004, CSI+00-18463, GCRV 68659, KPD 1846+0031, 2E 1846.3+0031, LS IV +00 3, 2E 4138, GSC 00448-00423, 2MASS J18485464+0035030, EM* RJHA 116, HBHA 202-05, PLX 4341, AAVSO 1843+00. | |
| Podatkovni sklici | |
| SIMBAD | podatki |
| Glej tudi: zvezda, seznam zvezd | |
V603 Orla (V603 Aquilae, V603 Aql, Nova Orla 1918) je bila svetla nova, ki se je pojavila v ozvezdju Orla leta 1918. Je dvozvezdni sestav, ki ga sestavljata bela pritlikavka in nemasivna zvezda v tesnem tiru do te mere, da sta le delno narazen. Bela pritlikavna jemlje snov svoji spremljevalki, ki je napolnila njeno Rosheevo votlino,[1] na njenem akrecijskem disku in površju dokler odvečne snovi ni odneslo proč v termonuklearnem izbruhu.[2] Ta snov nato tvori razširjajočo lupino, ki se sčasoma zredči in izgine.[1]
Je najsvetlejša nova opažena v zadnjih 300 letih in najsvetlejša v dobi teleskopov. Njeno nepričakovano zelo visoko zaporedno število 603 je posledica tega, ker so poimenovanje spremenljivk razdelali po 2. svetovni vojni.
Novo so prvič opazili 8. junija 1918, ko se je na nebu pojavila zvezda prve magnitude 6° proti severu od ozvezdja Ščita. Nekaj časa je bila svetlejša od Atairja, kasneje pa je postala druga najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble (-1m,1), komaj enakega sija kot Sirij (−1m,47).
Med prvimi je novo opazoval Barnard.
Sklici[uredi | uredi kodo]
Viri[uredi | uredi kodo]
- Johnson, Christopher B.; Schaefer, Bradley E.; Kroll, Peter; Henden, Arne A. (2013), Nova Aquilae 1918 (V603 Aql) Faded by 0.44 mag/century from 1938-2013 (PDF), arXiv:1310.6802, Bibcode:2014ApJ...780L..25J, doi:10.1088/2041-8205/780/2/L25
- Selvelli, P. L.; Cassatella, A. (1981), »Nova AQL 1918 - A nude old nova«, In: Effects of mass loss on stellar evolution; Proceedings of the Fifty-ninth Colloquium, Trieste, Italy, September 15–19, 1980. (A82-33926 16-90) Dordrecht, D. Reidel Publishing Co., 89: 515–522, Bibcode:1981ASSL...89..515S, doi:10.1007/978-94-009-8500-1_74
