Unska proga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Unska proga na odseku Bosanski Novi (Novi Grad) - Knin

Unska železnica je del železniške povezave med Zagrebom in Splitom, ki poteka ob reki Uni, deloma po teritoriji Hrvaške, deloma Bosne in Hercegovine. Železnica pri tem večkrat med Bihaćem in Kninom prečka reko Uno, ki je na tem delu meddržavna meja med Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izgradnjo železnice na relaciji med Bihaćem in Kninom je maja 1936 pričelo francosko podjetje Batignolles (Societe de construction de Bastignolles), ki je pred tem že izvedla izgradnjo železniške povezave med Prištino in Pećjo na Kosovu. Po pogodbi o izgradnji bi gradnja morala trajati štiri leta, v obdobju od 1. aprila 1936 do 1. aprila 1940. Pri gradnji so kot podizvajalci sodelovale naslednja podjetja: Dukić in tovariš iz Ljubljane, Šojat in Batušić. Zaradi sestave tal je proga morala 18,6 km pred Martin Brodom preiti na levi breg Une, kar je podjetje Batignolles izkoristilo za zahtevo po podaljšanju roka za izgradnjo za dodatni dve leti. Tedanji minister za promet Kraljevine Jugoslavije je odobril 18 mesečno podaljšanje roka brez plačila kazni zaradi zamude. Novi rok (1. december 1941) je omogočil podjetju Batignolles z decembrom 1937 odpuščanje zaposlenih. Začetek Druge svetovne vojne je dodatno upočasnilo dela na izgradnji železniške povezave zaradi odhoda francoskih inženirjev.

Pred Drugo svetovno vojno je bilo končane 4/5 proge med Bihaćem in Kninom. Od Knina proti Bihaću je bilo končanih 24 km, od Bihaća proti Kninu pa 25,8 km. Postajni tiri so bili položeni na postajah v Bihaću, Ripaču, Loskunu, Kninu, Drenovcu in Golubiću. Za izgradnjo je ostalo še 25 km tračnic in 12 km pragov.

Po drugi vojni, je bila proga predana v uporabo 25. decembra 1948, čeprav še ni bila dokončana v celoti.

Leta 1987 so progo elektrificirali in usposobili za hitrosti vlakov do 120 km/h, ampak samo do Knina. Po končanju vojaških spopadov v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem so Stabilizacijske sile (SFOR) odprle železniško povezavo 11. oktobra 1998 na svečanosti v Bosanskem Otoku. Tedaj so progo obnavljale Hrvaške železnice (Hrvatske željeznice) in Železnice Federacije Bosne in Hercegovine (Željeznice Federacije Bosne i Hercegovine). Obnova je bila financirana s sredstvi SFOR. Ocena vrednost Unske proge je 2,5 mird KM.[1]

Povezave med Zagrebom in Splitom je po povezavi ob reki Uni za 31,3 km krajša od povezave prek Like (Liška proga).

Zaključki izgradnje in dolžina posameznih odsekov[uredi | uredi kodo]

Železniški most na Unski progi v bližini Kulen Vakufa

Posamezni odseki Unske proge so bili dani v uporabo:

  • SisekSunjaDobrljin , 10. aprila 1882, (47,7 km)
  • Bosanski Novi – Dobrljin, 24. junija 1879, (14 km)
  • Bosanski Novi – Bosanska Krupa, 4. oktobra 1920, (34 k)
  • Bosanska Krupa – Bihać, 17. julija 1924, (32,2 km)
  • Bihać – Knin, 29. novembra 1948,[2] (112 km)

Dolžina posameznih odsekov[uredi | uredi kodo]

Dolžini posameznih odsekov proge znašata:[3]

  • Bihać – Knin (1951) 111,7 km
  • Sunja – Bihać – Knin (1952) 217,4 km

Gradbena dolžina proge[uredi | uredi kodo]

Gradbena dolžina proge znaša:[4]

Poslovna dolžina proge[uredi | uredi kodo]

Poslovna dolžina proge znaša[5]

  • Sunja – Dobrljin (1918) 25,509 km
  • Industrijskih tirov (1918) 1,950 km

Železniške postaje in postajališča[uredi | uredi kodo]

Proga je bila kategorizirana kot glavna proga na odseku Sunja – Knin. Obstajajo različne navedbe oddaljenosti posameznih postaj in postajališč za odsek med Ličkim Dugim Poljem in Martin Brodom (Osredci, Gračac 173 ali 174 km, Srb 170 ali 171 km, Begluci 165, Una 162 ali 164 km, Martin Brod 154 ali 156 km.

Podatki se nanašajo na potniški promet. Tovorni promet se opravlja tudi na odseku pod nadzorom Železnice Federacije Bosne in Hercegovine, kot tudi na odseku pod nadzorom Železnic Republike Srpske (Željeznice Republike Srpske).[6][7]

BSicon CONTg@G.svg 000 Zagreb Sisek
BSicon BHF.svg 000 Sunja
BSicon HST.svg 005 Hrastovac
BSicon HST.svg 008 Graboštani
BSicon HST.svg 012 Majur
BSicon HST.svg 015 Hrvatska Kostajnica
BSicon HST.svg 020 Volinja
BSicon TZOLLWo.svg 000 (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina na reki Uni)
BSicon BHF.svg 026 Dobrljin
BSicon HST.svg 000 Vodičevo
BSicon HST.svg 033 Ravnice, Bosanski Novi
BSicon HST.svg 000 Poljavnice
BSicon BHF.svg 040 Bosanski Novi
BSicon xABZgl.svgBSicon CONTfq.svg Brezičani Prijedor Banja Luka
BSicon exhKRZWae.svg 000 reka Sana
BSicon exHST.svg 043 Vidorija
BSicon exHST.svg 049 Rudice
BSicon exHST.svg 000 Rakani
BSicon exBHF.svg 057 Blatna
BSicon exHST.svg 065 Bosanska Otoka (Otoka Bosanska)
BSicon exHST.svg 068 Drenova Glavica
BSicon exhKRZWae.svg 000 reka Una
BSicon exHST.svg 000 Podvran
BSicon exHST.svg 075 Bosanska Krupa
BSicon exhKRZWae.svg 000 reka Una
BSicon exHST.svg 086 Grmuša
BSicon exHST.svg 096 Cazin Srbljani (Cazin-Srbljani)
BSicon exHST.svg 102 Pokoj
BSicon exBHF.svg 106 Bihać
BSicon exHST.svg 111 Pritoka
BSicon exHST.svg 114 Ripač
BSicon exHST.svg 118 Račić
BSicon exhKRZWae.svg 000 reka Una
BSicon xZOLL.svg (meja Bosna in Hercegovina - Hrvaška)
BSicon exHST.svg 125 Loskun (znotraj Hrvaške)
BSicon exHST.svg 132 Štrbački Buk (znotraj Hrvaške)
BSicon exHST.svg 135 Kestenovac (znotraj Hrvaške)
BSicon xZOLL.svg (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)
BSicon exHST.svg 141 Bušević (postaja v Bosni in Hercegovini, naselje na Hrvaškem)
BSicon exHST.svg 145 Kulen Vakuf
BSicon exHST.svg 000 Palučci
BSicon exBHF.svg 154 Martin Brod (carinska izpostava)
BSicon exWBRÜCKE1.svg 000 reka[Una
BSicon exWBRÜCKE1.svg 000 reka Krka
BSicon xZOLL.svg (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)
BSicon exHST.svg 162 postaja Una
BSicon exHST.svg 165 Begluci
BSicon xZOLL.svg (meja Bosna in Hercegovina - Hrvaška)
BSicon exHST.svg 170 Srb (Bosanski Osredci-Srb; nekdaj Rađenović-Srb)
BSicon xZOLL.svg (meja Hrvaška - Bosna in Hercegovina)
BSicon exHST.svg 173 Osredci
BSicon exHST.svg 178 Ličko Dugo Polje
BSicon exBHF.svg 182 Lička Kaldrma
BSicon exABZgl.svgBSicon exCONTfq.svg Lička Kaldrma – Drvar – Srnetica ( Jajce) – Prijedor
BSicon exHST.svg 186 Lički Tiškovac
BSicon exHST.svg 190 Ševina Poljana
BSicon exHST.svg 194 Bosanski Drenovac (glej Drenovac Osredački)
BSicon exHST.svg 201 Strmica
BSicon exHST.svg 205 Komalić
BSicon exHST.svg 209 Golubić
BSicon KBHFxa.svg 218 Knin
BSicon CONTf@F.svg 000 Drniš Perković Split

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://www.klix.ba/biznis/unska-pruga-zasto-infrastruktura-vrijedna-2-5-milijardi-km-propada-iz-godine-u-godinu/160329108
  2. Blagoje Bogavac, ur., Sto godina železnica Jugoslavije : (»Zbornik članaka povodom stogodišnjice železnica Jugoslavije«) : [1849. – 1949.] / redakcija Štamparskog preduzeća Jugoslovenskih železnica, Štamparsko preduzeće Jugoslovenskih železnica, Beograd, 1951. (COBISS)
  3. Zvonimir Jelinović, 1952., stranica 144.
  4. Odluka o razvrstavanju željezničkih pruga, 9. siječnja 2014., (»Narodne novine«, br. 3/2014., 10. januarja 2014., dostop: 20. rujna 2014.).
  5. Josip Gorničić-Brdovački, Razvitak željeznica u Hrvatskoj do 1918. godine : građenje, organizacija i financijalni odnosi, Građa za gospodarsku povijest Hrvatske, Knj. 3., Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb, 1952., Prilog 3. (Prilozi iza str. 213.)
  6. xxxxxxxxx, Vozni red : 14. XII. 2003. – 11. XII. 2004., Hrvatske željeznice, Zagreb, 2003., str. 260. i 261.
  7. Antun Konrad, Vitomir Šantić, ur., Turistički red vožnje : za putnički saobraćaj SFRJ : 31. V. 1964. – 29. V. 1965., Generalturist, Zagreb, 1964., str. 130. – 135.