Ukrajinska abeceda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ukrajinska abeceda
Український алфавіт.jpg
Tip
Jezikiukrajinščina
Obdobje
10. stoletje (starovzhodnoslovansko) do danes; moderna ukrajinščina: 18. stoletje
Starševski sistemi
Sestrski sistemi
ukrajinska latinica
panonsko rusinski
karpatsko rusinskia
ruski
beloruski
bolgarski
ISO 15924Cyrl, 220
Smerleva-proti-desni
Unicode alias
Cyrillic
Podmnožica Cyrillic (U+0400 ... U+04F0)

Ukrajinska abeceda je nabor črk, ki se uporabljajo za pisanje ukrajinščine, ki je uradni jezik Ukrajine. Je ena od različic cirilice. Moderna ukrajinska abeceda je sestavljena iz 33 črk.

V ukrajinščini se imenuje українська абетка (IPA: [ʊkrɐˈjinʲsʲkɐ ɐˈbɛtkɐ]; tr. Ukrajins'ka abetka), iz začetnih črk а (tr. a) in б (tr. b); алфавіт (tr. alfavit); ali arhaično, азбука (tr. azbuka), iz akrofonskih zgodnjih cirilskih črkovnih imen азъ (tr. az) in буки (tr. buki).

Ukrajinsko besedilo se včasih za necirilične bralce ali sisteme za transliteracijo romanizira (napiše z latinsko abecedo). Obstaja več splošnih metod za romanizacijo ukrajinščine, vključno z mednarodnim standardom za transkripcijo iz cirilice v latinico ISO 9.

Abeceda[uredi | uredi kodo]

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
А
а
Б
б
В
в
Г
г
Ґ
ґ
Д
д
Е
е
Є
є
Ж
ж
З
з
И
и
12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22
І
і
Ї
ї
Й
й
К
к
Л
л
М
м
Н
н
О
о
П
п
Р
р
С
с
23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33
Т
т
У
у
Ф
ф
Х
х
Ц
ц
Ч
ч
Ш
ш
Щ
щ
Ь
ь
Ю
ю
Я
я

Abeceda je sestavljena iz 33 črk, ki predstavljajo 38 fonemov (pomenskih glasovnih enot) in dodatni znak, apostrof. Ukrajinski pravopis (pravila pisanja) temelji na fonemskem načelu, pri čemer ena črka običajno ustreza enemu fonemu. Pravopis ima tudi primere, v katerih se uporabljajo pomenska, zgodovinska in morfološka načela. V ukrajinski abecedi je lahko "Ь" tudi zadnja črka v abecedi (to je bil njen uradni položaj od 1933 do 1990 leta).

Dvajset črk predstavlja soglasnike (б, г, ґ, д, ж, з, к, л, м, н, п, р, с, т, ф, х, ц, ч, ш, щ), deset samoglasnike (а, е, є, и, і, ї, о, у, ю, я) in dva polglasnika (й/yot in в). Mehki znak ь, ki se pojavi samo za soglasniki, pomeni, da je prejšnji soglasnik mehak (palataliziran).

Tudi nebni soglasniki so palatalizirani, če jim sledijo nekateri samoglasniki: д, з, л, н, р, с, т, ц in дз se zmehčajo, ko jim sledi »mehki« samoglasnik: є, і, ю, я. Glej jotacija.

Apostrof izniči palatalizacijo na mestih, ki so običajna pravopisna pravila. V nekaterih besedah se pojavlja tudi za labialnimi soglasniki, na primer ім'я́ »ime«.[2] Ohranjen je v transliteracijah iz latinske abecede: Кот-д’Івуар (Slonokoščena obala) in О’Тул (O'Toole).

V abecedi obstajajo še druge izjeme glede na fonemsko načelo. Nekatere črke predstavljajo dva fonema: щ /ʃt͡ʃ/, ї /ji/ ali /jɪ/, in є /jɛ/, ю /ju/, я /jɑ/, ko ne palatalizirajo predhodni soglasnik. Digrafi дз in дж se običajno uporabljajo za predstavitev posameznih afrikat /d͡z/ in /d͡ʒ/. Palatalizacija soglasnikov pred е, у, а je označena namesto tega z zapisom ustrezne črke є, ю, я.

V primerjavi z drugimi ciriličnimi abecedami je sodobna[3] ukrajinska abeceda najbolj podobna tistim iz drugih vzhodnoslovanskih jezikov: beloruska, ruska in rusinska. Ohranila je dve zgodnji cirilični črki í (i) in iže (и) za predstavljanje sorodnih zvokov /i/ in /ɪ/ ter dve zgodovinski obliki e (е) in je (є). Njene edinstvene črke so naslednje:

  • ge (ґ), ki se uporablja za manj pogost glas velarni ploziv /ɡ/, medtem ko je v ukrajinščini navadni cirilični г predstavlja glotalni frikativ, /ɦ/.
  • ji (ї) /ji/ ali /jɪ/.

Apostrof se na tak način uporablja tudi v beloruskem pravopisu, isto funkcijo pa v ruščini opravlja trdi znak (ъ): primerjajte ukrajinski об'єкт in beloruski аб'ект vs. ruski объект ("predmet").

Imena črk in izgovorjava[uredi | uredi kodo]

Ukrajinska vlada je leta 2010 določila enotno prečrkovalno tabelo za prečrkovanje ukrajinske cirilice v latinico, ki je namenjena angleško govorečim in se zato v slovenščini praktično ne uporablja. V slovenščini prečrkovanje obravnava Slovenski pravopis. Slovenski pravopis 2001 določa tudi podomačevanje ukrajinske cirilice, npr.:[4]

  • ukrajinsko Київ, uradni prečrkovalni sistem 2010 Kyiv, prečrkovanje po Slovenskem pravopisu 2001 Kyjiv, podomačenje po Slovenskem pravopisu 2001 Kijev
  • ukrajinsko Житомир, uradni prečrkovalni sistem 2010 Zhytomyr, prečrkovanje po Slovenskem pravopisu 2001 Žytomyr, podomačenje po Slovenskem pravopisu 2001 Žitomir
Črke in simboli ukrajinske abecede
Navadno Poševno Uradni prečrkovalni
sistem (2010)
ukrajinske vlade
Prečrkovanje po
Pravopisnem slovarju (2001)
Ime IPA
А а А а a a а /ɑ/ /ɑ/
Б б Б б b b бе /bɛ/ /b/
В в В в v v ве /wɛ/ /w/[a]
Г г Г г h g ге /ɦɛ/ /ɦ/
Ґ ґ[b] Ґ ґ g g ґе /ɡɛ/ /ɡ/
Д д Д д d d де /dɛ/ /d/, /dʲ/
Е е Е е e e е /ɛ/ /ɛ/
Є є Є є ie, ye-[c] je є /jɛ/ /jɛ/ ali /ʲɛ/
Ж ж Ж ж zh ž же /ʒɛ/ /ʒ/
З з З з z z зе /zɛ/ /z/, /zʲ/
И и И и y y и /ɪ̈/ /ɪ̈/
І і І і i i і /i/ /i/, /ʲi/
Ї ї Ї ї i, yi-[c] ji ї /ji/ /ji/
Й й Й й i, y-[c] j йот /jɔt/, й /ɪj/ /j/
К к К к k k ка /kɑ/ /k/
Л л Л л l l ел /ɛl/ /l/, /lʲ/
М м М м m m ем /ɛm/ /m/
Н н Н н n n ен /ɛn/ /n/, /nʲ/
О о О о o o о /ɔ/ /ɔ/
П п П п p p пе /pɛ/ /p/
Р р Р р r r ер /ɛr/ /r/, /rʲ/
С с С с s s ес /ɛs/ /s/, /sʲ/
Т т Т т t t те /tɛ/ /t/, /tʲ/
У у У у u u у /u/ /u/
Ф ф Ф ф f f еф /ɛf/ /f/
Х х Х х kh h ха /xɑ/ /x/
Ц ц Ц ц ts c це /t͡sɛ/ /t͡s/, /t͡sʲ/
Ч ч Ч ч ch č че /t͡ʃɛ/ /t͡ʃ/
Ш ш Ш ш sh š ша /ʃɑ/ /ʃ/
Щ щ Щ щ shch šč ща /ʃt͡ʃɑ/ /ʃt͡ʃ/
Ь ь[d] Ь ь м’який знак /mjɑˈkɪj ˈznɑk/ /◌ʲ/
Ю ю Ю ю iu, yu-[c] ju ю /ju/ /ju/ ali /ʲu/
Я я Я я ia, ya-[c] ja я /jɑ/ /jɑ/ ali /ʲɑ/
ʼ ʼ апостроф /ɑˈpɔstrɔf/ [e]

Opombe:

  1. Izgovorjava /w/ se razlikuje glede na kontekst; it is labial before back vowels and labiodental before front vowels. It is also vocalised to [u̯] in the syllable coda.
  2. Ge (ґ) je bil uradno prepovedan v Sovjetski Ukrajini od 1933 do 1990;[5] it is missing from some computer character encodings and fonts, such as ISO-8859-5 and MS-DOS Cyrillic.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Druga varianta se uporablja na začetki besede.
  4. The soft sign (ь) indicates the softening (palatalization) of the preceding consonant letter. It was at the end of the alphabet before 1990, when the new official orthography changed its position.
  5. The apostrophe is used in Ukrainian as a hard sign analogous to the Russian letter ъ, indicating that the consonant preceding a soft vowel is not palatalized, when it otherwise would be.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Himelfarb, Elizabeth J. "First Alphabet Found in Egypt", Archaeology 53, Issue 1 (Jan./Feb. 2000): 21.
  2. "Read Ukrainian!". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-03-06.
  3. "Use of Ukrainian Language, Serbia". 10 October 2016.
  4. Dumka, Vladimir. Ukrajinsko-slovenski in slovensko-ukrajinski slovar / Українсько-словенський та словенсько-український словник. Založba ZRC. str. 17. ISBN 9610500781.
  5. Vakulenko, S. 1933 in history of Ukrainian language: current norm and spelling practice (on example of editorial policy of "Komunist" newspaper (1933 ій рік в історії української мови: чинна норма та правописна практика (на прикладі редакційної політики газети «Комуніст»)). Historians. 3 December 2012

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]