Pojdi na vsebino

Ukrajinska grivna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani UAH)
Ukrajinska grivna
українська гривня
Bankovec za 1000 grivenKovanec za 1 grivno
ISO 4217
KodaUAH
Številka980
Denominacije
Podenota
1100kopijka (копійка)
Simbol₴ ali грн
Bankovci
 Pogosto uporab.20 ₴, 50 ₴, 100 ₴, 200 ₴, 500 ₴, 1000 ₴
 Redko uporab.1 ₴, 2 ₴, 5 ₴, 10 ₴
Kovanci
 Pogosto upor.1 ₴, 2 ₴, 5 ₴, 10 ₴
 Redko uporab.10, 50 kopijk
Demografija
UporabnikiZastava Ukrajine Ukrajina
Izdajanje
Centralna bankaNarodna banka Ukrajine
 Spletna stranhttps://bank.gov.ua/en/
TiskarnaNarodna banka Ukrajine
KovnicaNarodna banka Ukrajine


Ukrajinska grivna (znak , koda UAH, ukrajinsko гривня) je uradna valuta Ukrajine. V obtok je bila je bila poslana 2. septembra 1996. Grivno izdaja Narodna banka Ukrajine in se deli na 100 kopijk. Poimenovana je po denarni in utežni enoti, ki se je uporabljala v Kijevski Rusiji.[1]

Simbol

[uredi | uredi kodo]

Simbol za grivno je mala pisana cirilska črka г, ki ima dodani dve vodoravni črti (₴), ki simbolizirata stabilnost (podobno kot v nekaterih drugih valutah: evro (€), jen in juan (¥), indijska rupija (₹). Simbol je bil dodan v Unicode 4.1 leta 2005 pod oznako U+20B4.[2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Kijevska grivna med 11. in 12. stoletjem, reprodukcija Narodne banke Ukrajine
Bankovec za 100 karbovancev Ukrajinske ljudske republike v treh jezikih - ukrajinskem, poljskem in jidišu (1917)

V Kijevski Rusiji je bila v uporabi denarna in merska enota grivna, katere ime izvira iz nakita nošenega okoli vratu.

Po porazu revoluciji v Ruskegem imperiju in porazu v prvi svetovni vojni je samostojnost razglasila Ukrajinska ljudska republika, ki je sprva leta 1917 uvedla valuto z imenom grivna, ime katere je prevzela od Kijevske Rusije. Dizajn valute je izdelal Georgij Narbut. Grivno je 1919 izpodrinila valuta karbovanec. Ukrajinsko ljudsko republiko je kasneje absorbirala Sovjetska zveza, valuta pa je tako postal sovjetski rubelj.

Med nemško okupacijo med drugo svetovno vojno je karbovanec zopet bil valuta na nekaterih okupiranih ozemljih. Po vojni je v Ukrajinski SSR sovjetski rubelj zopet postal uradna valuta. Po razpadu sovjetske zveze in razglasitvi samostojne Ukrajine je 1992 v uporabo prišla tretja verzija karbovanca, ki pa je v začetku 90-ih doživel hiperinflacijo. 2. septembra 1996 je v uporabo prišla nova valuta - grivna, ki je zamenjala karbovanec v razmerju 1 UAH = 100.000 karbovancev.[3] Sama uvedba grivne je bila izvedena prikrito.[4] Uvedel jo je predsedniški dekret 26. avgusta 1996. Med 2. in 16. septembrom je v prehodnem obodbju bila dovoljena uporaba obeh valut, le vračanje drobiža ob nakupih je bilo dovoljeno le v grivnah. Vsi bančni računi so bili avtomatsko pretvorjeni v grivne. V prehodnem obdobju je bilo 97 % karbovancev vzetih iz obtoka, od tega 56 % v prvih petih dneh.[4] Po 16. septembru 1996 so se karbovanci lahko izmenjali le na bankah.

Med uvedbo grivne je bil predsednik Narodne banke Viktor Juščenko (kasneje tudi predsednik Ukrajine), vendar so bankovci nove valute imeli podpise njegovega predhodnika, Vadima Hetmana. Prvi bankovci so bili natisnjeni 1992, vendar se je prehod v obtok odložil do ukrotitve hiperinflacije.

18. marca 2014 po ruski aneksiji Krima je ruska republika Krim razglasila, da bo v sledečem mesecu ukinila grivno kot valuto v okupirani regiji[5] in jo 21. marca zamenjala z ruskim rubljem.[6] Uporaba griven kot gotovine je bila dovoljena do 1. junija.[6] V delih Donbasa, ki so bili pod nadzorom ruskih marionetnih republik DLR in LLR, je zaradi pomankanja fizičnih rubljev grivna ostala glavna valuta do 2022, v uporabi pa so bili tudi ameriški dolarji in evri.[7]

Kovanci

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo kovanci za 1, 2, 5, 19, 25 in 50 kopijk ter za 1, 2, 5 in 10 UAH.

Prvi kovanci so bili narejeni že leta 1992 ampak so v obtok prišli šele 1996. Sprva so bili kovanci samo za kopijke, marca 1997 pa so bili narejeni prvi kovanci za 1 grivno. Oktobra 2012 je Narodna banka razglasila, da namerava uvesti kovanec za 2 UAH.[8]

Oktobra 2012 je Narodna banka izjavila, da preučuje možnost umika kovancev za 1, 2 in 5 kopijk, ker so postali predragi za izdelavo.[9] Po 2013 se ni več kovalo 1 in 2 kopijk, so pa še ostali v obtoku. Kasneje se je podobno zgodilo še s kovancem za 5 kopijk. Od 1. oktobra 2019 so kovanci za 5 kopijk in manjši dokončno umaknjeni iz obtoka, vendar se jih še vedno lahko izmenja na bankah.[10][11]

Po uradnih podatkih je bilo 1. julija 2016 v obtoku 12,4 milijarde kovancev s skupno vrednostjo 1,4 milijarde UAH.[12]

Bankovci

[uredi | uredi kodo]

Obstajajo bankovci za 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 UAH. Najpogostejši so bankovci za 100, 200 in 500 UAH.

Podobno kot pri kovancih, je prva serija bankovcev dana v obtok leta 1996 bila natisnjena že leta 1992. Sprva so bili v obtoku le bankovci za 1, 2, 5, 10 in 20 griven. Prvi bankovci so bili natisnjeni v Kanadi in do 1996 tam tudi hranjeni.[13] Dizajn bankovcev je bil delo umetnikov Vasila Lopate in Borisa Maksimova.[13][14] V prvi seriji so obstajali tudi bankovci za 50 in 100 griven ampak niso bili dani v obtok.

Leta 1996 je stekel tudi tisk druge serije, ki je vključevala bankovce za 1, 50 in 100 griven. Bankovec za 1 grivno je bil datiran v leto 1994. Vsi bankovci natisnjeni po letu 1994 so bili natisnjeni v Ukrajini.[15] Kasneje so bili dodani še večji bankovci; leta 2001 200 UAH, v tretji seriji leta 2006 500 UAH in v četrti seriji leta 2019 1000 UAH.

Leta 2016 je bila spremenjena sestava papirja bankovcev iz bombaža v lan.[16]

Bankovec za 1000 UAH, ki je bil dan v obtok leta 2019 je bil del poenostavitev izdanih kovancev in bankovcev - hkrati so iz obtoka začeli umikati bankovce za 1, 2, 5 in 10 UAH, ki so pa sicer še vedno dovoljeni za uporabo.[17] 2019 je bil tudi spremenjen dizajn bankovca za 50 UAH, 2020 pa še za 200 UAH.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Langer, Lawrence N. (2002). »Grivna«. Historical Dictionary of Medieval Russia. Scarecrow Press. str. 56–57. ISBN 9780810866188. Arhivirano iz spletišča dne 17. januarja 2020. Pridobljeno 2. marca 2022.
  2. * Michael Everson's »Proposal to encode the HYRVNIA SIGN and CEDI SIGN in the UCS« (PDF). 23. april 2004. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 3. oktobra 2020. Pridobljeno 23. aprila 2004.
  3. »National Bank of Ukraine«. Bank.gov.ua. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2019. Pridobljeno 11. februarja 2017.
  4. 4,0 4,1 »Volodymyr Matvienko. Autograph on Hryvnia« (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. decembra 2008.
  5. »Ukrainian hryvnia to be dropped in April: Crimean gov't official«. CCTV News America. 18. marec 2014. Arhivirano iz spletišča dne 23. aprila 2014. Pridobljeno 18. marca 2014.
  6. 6,0 6,1 Crimea enters the rouble zone Arhivirano 2014-11-29 na Wayback Machine., ITAR-TASS (1 June 2014)
  7. »"In theory, it is possible to pay with Ukrainian hryvnias, Russian rubles, US dollars, and euros in the DPR and the LPR. However, only the two former currencies are in common use. Their exchange rate has been fixed by the governments, and is 1:2 (one hryvnia is the equivalent of two rubles). However, there is a shortage of low denomination rubles, so the Ukrainian hryvnia is still the most popular means of payment."«. Osw.waw.pl. 17. junij 2015. Arhivirano iz spletišča dne 8. novembra 2020. Pridobljeno 2. aprila 2019.
  8. НБУ рассмотрит вопрос введения в обращение 2-гривневой монеты [RBK will consider the issuance of 2-hryvnia coin] (v ruščini). RBK Ukraina. 26. oktober 2012. Arhivirano iz spletišča dne 21. februarja 2014.
  9. »НБУ в ближайшие месяцы рассмотрит вопрос о целесообразности использования 1-2-копеечных монет«. Rbc.ua. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2019. Pridobljeno 2. aprila 2019.
  10. »Монетами 1, 2 та 5 копійок не можна розраховуватися з 1 жовтня 2019 року«. Національний банк України. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2021. Pridobljeno 16. aprila 2021.
  11. »NBU Streamlines Hryvnia Banknote and Coin Denominations«. National Bank of Ukraine. 25. junij 2019. Arhivirano iz spletišča dne 22. oktobra 2020. Pridobljeno 17. julija 2019.
  12. »Cash_Circulation«. 28. oktober 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. oktobra 2019.
  13. 13,0 13,1 Как появилась гривна [How hryvnia was born] (v ruščini). Podrobnosti. 4. september 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. marca 2014.
  14. »The man who designed Hryvnia«. Zerkalo Nedeli (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2008.
  15. »Hryvnia-Immigrant«. Zerkalo Nedeli (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2010.
  16. »NBU Starts Printing Money from Flax – Незалежний АУДИТОР«. N-auditor.com.ua. Arhivirano iz spletišča dne 10. maja 2017. Pridobljeno 11. februarja 2017.
  17. Brand new 1,000-hryvnia banknote put into circulation on Oct 25 Arhivirano 2019-10-25 na Wayback Machine., UNIAN (25 October 2019)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]