Tumova koča na Slavniku

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tumova koča na Slavniku

Tumova koča na Slavniku (1018m) je planinska postojanka, ki stoji tik pod vrhom Slavnika (1028m) v severni Čičariji in je zadnji tisočak. Pogorje se proti jugozahodu spusti v Podgorski Kras, proti severu pa v Matarsko podolje.

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Zgrajena je bila leta 1957 in se imenuje po dr. Henriku Tumi (1858-1935). Ideja o gradnji koče na Slavniku je bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru PD Koper leta 1949. Graditi so jo začeli leta 1955 in 24. junija 1956 so v kletnih prostorih že odprli zasilno oskrbovano planinsko postojanko. Dokončana in svečano odprta je bila 7. julija 1957. Poimenovali so jo po dr. Henriku Tumi (1858-1935), znanem slovenskem alpinistu, planinskem ideologu, botaniku, politiku in narodnem buditelju. V letih 1988 in 1994 so kočo temeljito prenovili. Zgradili so tudi prizidek za sanitarije in večji vhodni predprostor, s kovinsko oblogo zaščitili fasado, obnovili vse instalacije, prostore in opremo ter povečali jedilnico.

Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, za skupine pa po dogovoru z z najemnikom tudi med tednom. V gostinskem prostoru je 70 sedežev, tukaj je tudi peč na drva; v sobah je 8 postelj, na skupnem ležišču pa še 20 ležišč. Koča ima WC, umivalnico z mrzlo vodo, voda je kapnica, elektrika služi za razsvetljavo.

Dostopi[uredi | uredi kodo]

  • Po gozdni cesti iz Hrpelj (497 m), do parkirišča pred kočo, 11 km (z avtomobilom)
  • Iz Kozine pod Hrpeljsko goro in čez Jegno - 3 h.
  • Iz Bač pri Materiji, čez Povšane in pod Mrzlim vrhom - 2 h 30.
  • Iz Markovščine skozi Skadanščino (567m) po SPP - 2 h 30.
  • Po lokalni cesti Kozina-Obrov-Golac, do Gojakov, čez Velika in Mala Vrata - 2 h 30.
  • Po lokalni cesti iz Črnega Kala do Podgorja (518m), do koče 1 h.
  • Po lokalni cesti iz Kozine do Prešnice (480m), po SPP - 2 h.

Tumova koča na Slvniku je kontrolna točka Slovenske planinske poti, Evropske pešpoti E6, Poti kurirjev in vezistov, Istrske planinske poti in Poti MDO Primorsko-Notranjskih PD.

Razgledi[uredi | uredi kodo]

Ob jasnem vremenu je s Slavnika obširen razgled. Proti severovzhodu se vidijo v daljavi Kamniško-Savinjske Alpe, pred njimi sta na obzorju na Nanos in Vremščica, še bliže Brkini in Matarsko podolje. Proti vzhodu vidimo Javornike, Sv. Trojico in Snežnik ter vrhove v Gorskem Kotarju z Risnjakom in Snježnikom. Proti jugu se vidi Kvarnerski zaliv, pred njim Planik in Učka ter hribovit svet Čičarije s Kojnikom in Žbevnico. Proti zahodu je slovenska obala s Koprom, desno sta Trst in Tržič (Monfalcone) in ob ugodnem vremenu se vidi Gradež in Benetke. Proti severozahodu se v daljavi pokažejo Dolomiti, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijci s Triglavom in Karavanke, pred njimi pa leži obsežen Trnovski gozd, gričevje med Vipavsko dolino in Krasom s Trsteljem ter Kraško gričevje.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]