Trajnica

Trajnica (tudi pollakantna rastlina ali perennes) je rastlina, ki raste in cveti več let^[1].

Sposobnost, da vsako leto in večkrat v življenju cvetejo jim je omogočeno zaradi tvorbe obnovitvenih popkov, s katerimi se vsako leto obnavljajo. Poleg tega imajo sposobnost shranjevanja hranilnih snovi preko zime, ki omogočajo spomladi zgodnji razvoj obnovitvenih popkov^[2].

Zelnate trajnice[uredi | uredi kodo]

Če je rastlina zelnata, ob koncu vegetacijske dobe nadzemni deli odmrejo, podzemni del pa prezimi in iz njega spomladi poženejo novi poganjki. V ta namen so podzemni deli teh rastlin odebeljeni za shranjevanje hranilnih snovi (največkrat kot škrob) in tvorijo korenike, gomolje in podobne organe.

Skupine trajnic[uredi | uredi kodo]

Trajnice ločimo glede na razmestitev in lego obnovitvenih popkov^[2]:

Fanerofiti (Phanerophyta) shranjujejo rezervne hranilne snovi enakomerno po vsem telesu. To so lesne rastline - drevesa in grmi.
Hamefiti (Chamaephyta) so lahko blazinaste rastline v arktičnih predelih in visokogorskem pasu ali zelo suhih tropih. Te rastline razvijejo glavno korenino. Glavno steblo se razrašča v stranske poganjke, ki so olistani z zimzelenimi listi. Primer take rastline je skorjasti kamnokreč (Saxifraga crustata).
Hemikriptofiti (Hemikryptophyta) so ozimna žita in zelnate trajnice.
Kriptofiti (Cryptophyta) ali geofiti (Geophyta) so zelnate trajnice, katerim na koncu vsake vegetacijske periode odmrejo nadzemni organi. Na podzemnih organih tvorijo obnovitvene popke, ki prezimijo pod zemljo. Naslednje leto popki poženejo s pomočjo rezervnih snovi, ki so v korenikah, korenih, gomoljih ali čebulah.

Reference[uredi | uredi kodo]

↑ Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.
↑ ^2,0 ^2,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.

[1] Martinčič A. s sod. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 232273664. ISBN 978-961-251-026-8.

[Bot-2] 2,0 ^2,1 Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.

[1]

[2]