Tračanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
tračanščina
PodročjeJužna Bolgarija; evropski del Turčije, deli makedonske regije (vključno s Peonijo), deli severne Grčije, deli Bitinije in Anatolije. Verjetno deli Dardanije, manjše skupine tračanskih govorcev morda v jugovzhodni Albaniji
Izumrl5.stoletje[1]
indoevropski
  • starobalkanski
    • tračanščina
Pisavagrška abeceda (atiško-jonska različica)
Jezikovne kode
ISO 639-3txh
Seznam Linguist
txh
Glottologthra1250

Tračánščina (redkeje tudi tráščina[2]) je izumrl indoevropski jezik, ki so ga v antičnem svetu govorili Tračani na širšem območju severnega in vzhodnega Balkana. Tračani so bili severni sosedje antičnih Grkov.

Geografska porazdelitev[uredi | uredi kodo]

Jedro tračanskega govornega področja je bila današnja Bolgarija, sicer pa je jezik govoril tudi na vzhodnem Madžarskem, v Transilvaniji, v vzhodni Makedoniji, severni Grčiji, evropskem delu Turčije in v delih Bitinije (severozahodnem delu azijske Turčije) ter Anatolije. Tračanščina je najverjetneje izumrla v zgodnjem srednjem veku, v 5. ali 6. stoletju. Nanjo še vedno spominja ime pokrajine Trakije.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Tračanščina je bila del satemske veje indoevropskih jezikov. Najbliže je bila morda sorodna z baltskimi in slovanskimi jeziki. V svoji neposredni soseščini je bila sorodna z dačanščino, mezijščino in getščino. Vzhodna Srbija, ki je bila po mnenju bolgarskega jezikoslovca Vladimirja Ivanova Georgieva dačansko-mezijsko jezikovno področje, je verjetna pradomovina današnje albanščine.[3]

Pisni viri[uredi | uredi kodo]

Tračanščina za seboj ni pustila veliko pisnih virov. Iz območja Bolgarije je ohranjenih nekaj zelo kratkih napisov, med katerimi so le štirje zanesljivo tračanski. Svoje sledi je tračanščina pustila v številnih krajevnih in vodnih imenih ter teonimih (imenih bogov). Najpomembnejša tračanska boginja se je imenovala Bendis. V antičnih virih so kot glose izpričane nekatere tračanske besede, npr. bria 'mesto', genton 'meso', midne 'vas', skalme 'meč, sablja', zelas 'vino', in osebna imena, kot npr. Aulou-beistas, Diza-zelmis in Gaidres. Tračanskega izvora je tudi ime gorovja Rodopi, ki naj bi prvotno pomenilo 'rdečerjava reka'.[4]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Georgiev, Vladimir Ivanov: The Genesis of the Balkan Peoples. V: The Slavonic and East European Review 44, No. 103, 1960, pp. 285–297. [1]
  • Haarmann, Harald (2002). Lexikon der untergangenen Sprachen. München: Beck. ISBN 3-406-47596-5.
  • Orel, Vladimir E. (1998). Albanian Etymological Dictionary. Leiden, Boston, Köln: Brill. COBISS 22165037.
  • Paliga, Sorin; Pirnat-Greenberg, Marta (2001). "Oris zgodovine Slovanov". Slavistična revija. Vol. 49 no. 4. Slavistično društvo Slovenije. str. 327–349. (COBISS)