Teudis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Teudis
Þiudeis
Kralj Vizigotov
13-TEUDIS.JPG  *
Teudis, gravura iz 18. stoletja
Kralj Vizigotov
Vladanje531 — 548
PredhodnikAmalarik
NaslednikTeudigizel
Rojstvo470
Smrt531 (star 61 let)
Sevilja  *
Veroizpovedarijanstvo

Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)[1] je bil od leta 531 do 548 kralj Vizigotov v Hispaniji, * okoli 470, † junij 548, Sevilja.

Bil je mečenosec ostrogotskega kralja Teoderika Velikega, ki ga je poslal vladat v Vizigotsko kraljestvo med mladoletnostjo kralja Amalarika, sina kralja Alarika II. in Teoderikove hčerke Teodegote.

Po Prokopiju se je Teudis med svojim guvernerstvom poročil s Španko, ki je "bila iz premožne hiše in ni imela samo velikega bogastva, temveč tudi veliko posestvo v Španiji". Z njenim bogastvom je lahko Teudis zbral zasebno vojsko z dva tisoč možmi,[2] kar ga je dejansko osamosvojilo od Teoderikove oblasti. Teoderik proti njemu ni ukrepal. Eden od razlogov za to je bil, da bi Franki, ki so v bitki pri Vouilléju ubili vizigotskega kralja Alarika, imel izgovor, da začnejo novo vojno. Drug razlog je bil, da je Teudis previdno spoštoval ukaze svojega kralja in mu nikoli ni pozabil plačati letnega davka.[3][4]

Po umoru Amalarika, zadnjega iz dinastije Balti, je bil Teudis izvoljen za kralja Vizigotov. Zgodovinar Herwig Wolfram je prepričan, da je pomembno vlogo pri izvolitvi imela podpora Ostrogotov, ki so z njim prodrli proti zahodu,[5] medtem ko zgodovinar Peter Heather domneva, da sta pomembno vlogo verjetno igrala Teudisova sorodnika Ildibad in Totila iz zelo močnega nekraljevega klana, ki sta po padcu Teoderikove hiše v gotskih vojnah postala kralja Italije.[6]

Leta 541 se je moral Teudis soočiti s Franki pod vodstvom Klotarja I. in Hildeberta I., ki sta prodrla do Zaragoze in jo oblegala 49 dni. Po navedbah Gregorja Tourskega sta se obleganje prekinila, ko sta izvedela, da mesto varujejo relikvije svetega Vincenca Zaragoškega.[7] Primarni viri so glede izida frankovske invazije neenotni: Izidor Seviljski piše, da je bodoči kralj Teudigizel, takrat Teudisov general, pobil vse napadalce, razen skupine, ki ga je podkupila, da jim je omogočil pobeg,[8] medtem ko Gregor Tourski trdi, da jim je "uspelo osvojiti velik del Španije in so se v Galijo vrnili z neizmernim plenom".[9] Zgodovinar Roger Collins meni, da je bila to prva zmaga Vizigotov nad njihovimi frankovskimi tekmeci, ki je nedvomno povečala Teudisov prestiž.[10]

Teudis je kmalu po izvolitvi za kralja leta 533 sprejel delegacijo vandalskega kralja Gelimerja, ki je iskala pomoč pred bližajočim se napadom Bizantincev.[2] Delegate je prisrčno sprejel in pogostil, ker je pred njihovim prihodom izvedel, da je Kartagina padla, pa je njihovo prošnjo za zavezništvo proti Bizanincem zavrnil.[2] Delegate so po vrnitvi v Kartagino Bizantinci ujeli.[11] Roger Collins trdi, da je Teudis izkoristil poraz Vandalov in zasedel del afriške obale nasproti španske obale.[10] Vizigotom leta 542 ni uspelo obraniti Cevte, ki so jo z morja napadli Bizantinci.[12]

Teudis je bil arijanec, vendar je dopuščal prakticiranja rimskokatoliške vere in celo dovolil, da so se njihovi škofi srečali v Toledu, da bi uredili "zadeve, potrebne za cerkven nauk".[12][13] Collins ugotavlja, da "je bilo v Španiji pred letom 589 več regionalnih cerkvenih zborov, od tega skoraj polovica med Teudisovim vladanjem: leta 540 v Barceloni in leta 546 v Leridi in Valenciji".[1] Med njegovo vladavino je bila novembra 546 dokončana in razglašena kodifikacija gotskega prava, ki je veljalo tako za Vizigote kot za njihove podložnike.[14]

Leta 548 je bil Teudis umorjen. Zgodovinar Herwig Wolfram umor opisuje kot "morbus Gothicus – gotsko bolezen, saj je od približno štirideset kraljev in protikraljev od Alarika I. dalje manj kot polovica umrla naravne smrti".[15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Collins 1995, str. 41.
  2. 2,0 2,1 2,2 Wolfram 1997, str. 264.
  3. Procopius. De bello Gothico I (V).12.50-54. Prevod v H.B. Dewing. Procopius. London: Heinemann, 1968. vol. 3, str. 131 - 131.
  4. Procopius. De bello Vandalico I (III).24.7-18, prevod Dewing, vol. 2, str. 197-.
  5. Wolfram 1988, str. 334.
  6. Heather 1998, str. 242.
  7. Wood 1994, str. 170.
  8. Isidore of Seville 1970, str. 19 [Ch. 41].
  9. Gregory of Tours 1974, str. 186 [III.29].
  10. 10,0 10,1 Collins 1995, str. 37.
  11. Procopius, De bello Vandalico I (III).24.7-18; translated by Dewing, vol. 2, str. 197-.
  12. 12,0 12,1 Isidore of Seville 1970, str. 20 [Ch. 42].
  13. Kenneth Baxter Wolf. Conquerors and Chroniclers of Early Medieval Spain. Druga izdaja. Liverpool: Liverpool University Press, 1999. str. 98, sklic 106.
  14. Burns 1991, str. 131.
  15. Wolfram 1997, str. 265.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Burns, Thomas (1991). A History of the Ostrogoths. Bloomington; Indianapolis: Indiana University Press. ISBN 978-0-25320-600-8.
  • Collins, Roger (1995). Early Medieval Spain: Unity in Diversity, 400–1000. London: Macmillan. ISBN 978-1-34924-135-4.
  • Gregory of Tours (1974). The History of the Franks. Translated by Lewis Thorpe. New York: Penguin Books. ISBN 978-0-14044-295-3.
  • Heather, Peter (1998). The Goths. Oxford: Blackwell. ISBN 978-0-63120-932-4.
  • Isidore of Seville (1970). Isidore of Sevilleʼs History of the Goths, Vandals, and Suevi. Translated by Guido Donini and Gordon B. Ford. Leiden: Brill Publishing. OCLC 875361806.
  • Wolfram, Herwig (1988). History of the Goths. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 0-520-05259-5.
  • Wolfram, Herwig (1997). The Roman Empire and its Germanic Peoples. Berkeley and Los Angeles: University of California Press. ISBN 0-520-08511-6.
  • Wood, Ian (1994). The Merovingian Kingdoms, 450–751. London and New York: Longman. ISBN 0-582-49372-2.
Teudis
Rojen: 470 Umrl: 548
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Amalarik
Kralj Vizigotov
531–548
Naslednik: 
Teudigizel