Terka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Terka
Terka se nahaja v Sirija
Terka
Terka
Položaj Terke na zemljevidu Sirije
LokacijaTell Ašara, guvernat Deir ez-Zor,
Sirija Sirija
Koordinati34°54′12″N 40°31′50″E / 34.903200°N 40.530445°E / 34.903200; 40.530445
Druge informacije
Arheologi• Ernst Herzfeld (1910)
• François Thureau-Dangin, P. Dhorrne (1923)
• G. Buccellati, M. Kelly-Buccellati (1974-1986)
• Olivier Rouault (od leta 1987)

Terka (arabsko ترقا, tarqā) ali Sirka,[1] je starodavno mesto, odkrito v Tell Ašari na obali Srednjega Evfrata v guvernatu Deir ez-Zor, Sirija. Mesto je oddaljeno približno 80 km od meje z Irakom in 64 km od starodavnega mesta Mari, Sirija. Mesto se je v Sirko preimenovalo v novoasirskem obdobju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

O zgodnji zgodovini Terke je malo znanega, čeprav je bila precejšnja entiteta tudi v zgodnjem dinastičnem obdobju. V 2. tisočletju pr. n. št. je bila pod oblastjo Šamši-Adada. V času Zimri-Lima Marijskega (vladal 1713–1695 pr. n. št.) je prišla pod oblast Marija in po porazu Marija v vojni s Hamurabijem pod oblast Prve babilonske dinastije. Po zatonu Babilona je postala glavno mesto kraljestva Kana. Kasneje je prišla v vplivno območje babilonske Kasitske dinastije in nazadnje v Novoasirsko kraljestvo. V Terki so našli stelo asirskega kralja Tukulti-Ninurte II. (vladal 891–884 pr. n. št.).[2]

Glavni bog Terke je bil Dagan.

Predlagani vladarji Terke[uredi | uredi kodo]

Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št.
Vladar Vladanje Komentar
Japah-Sumu okoli 1700 pr. n. št.
Isi-Sumu-Abu
Jadih-Abu Sodobnik Samsu-ilune Babilonskega; znana imena sedmih let vladanja.
Kastilijasu Znana imena štirih let vladanja.
Sunuhru-Amu Znana imena štirih let vladanja.
Ami-Madar Znano ime enega leta vladanja.
Isar-Lim Znano ime enega leta vladanja.
Jagid-Lim
Iš-Dagan Znano ime enega leta vladanja.
Hamurapih Znana imena treh let vladanja.
Paršatatar Kralj Mitanija.

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Glavno najdišče meri približno osem hektarjev in je visoko 18 metrov. Ostanke Terke delno pokriva sodobno mesto Ašara, kar omejuje možnosti za izkopavanja.

Kraj je leta 1910 na kratko raziskoval Ernst Herzfeld,[3] leta 1923 pa sta François Thureau-Dangin in P. Dhorrne izvedla petdnevna izkopavanja.[4]

Od leta 1974 do 1986 je Terko deset sezon izkopavala skupina arheologov iz Mednarodnega instituta za preučevanje Mezopotamije in Instituta za arheologijo Univerze Kalifornije, Los Angeles, Kalifornijske državne univerze, Los Angeles, Univerze John Hopkins, Univerze Arizone in Univerze Poitiersa, Francija. Skupine sta vodila Giorgio Buccellati in Marilyn Kelly-Buccellati.[5][6][7] Po letu 1987 so najdišče raziskovali francoski arheologi pod vodstvom Oliviera Rouaulta z Lyonske univerze. Njihove raziskave še trajajo.[8][9][10]

550 klinopisnih tablic iz Terke hrani muzej v Deir ez-Zoru.

Med pomembne najdbe spadajo:

  • Mestno obzidje, sestavljeno iz treh koncentričnih zidanih zidov. Visoko je 6,1 m, široko 18 m in obdano z 18 m širokim jarkom. Obzidje ima skupno površino približno 24 ha. Zgrajeno je bilo okoli leta 3000 pr. n. št. in bilo v uporabi vsaj do leta 2000 pr. n. št.
  • Ninkarakin (Nintinugin) tempelj iz vsaj 3. tisočletja pr. n. št. V templju so našli egipčanske skarabeje.[11][12]
  • Puzurumova hiša, v kateri je bil velik in pomemben arhiv glinastih tablic.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ A.H. Podany. The Land of Hana. Kings, chronology and scribal tradition. CDL-Press, Bethesda 2002. str. 16.
  2. ↑ H.G. Güterbock. "A Note on the Stela of Tukulti-Ninurta II Found near Tell Ashara". JNES, 16 (1957): 123.
  3. ↑ E. Herzfeld. "Hana et Mari". RA, 11 (1910): 131-139.
  4. ↑ François Thureau-Dangin, P. Dhorrne. "Cinq jours de fouilles à 'Ashârah (7-11 Septembre 1923)". Syria, 5 (1924): 265-293.
  5. ↑ G. Buccellati, M. Kelly-Buccellati. "Terqa Preliminary Reports 1: General Introduction and the Stratigraphic Record of the First Two Seasons". Syro-Mesopotamian Studies, vol 1, no.3, str. 73-133, 1977.
  6. ↑ G. Buccellati, M. Kelly-Buccellati. "Terqa Preliminary Reports 6: The Third Season: Introduction and the Stratigraphic Record". Syro-Mesopotamian Studies, vol 2, str. 115-164, 1978.
  7. ↑ Giorgio Buccellati. Terqa Preliminary Reports 10: The Fourth Season: Introduction and Stratigraphic Record. Undena, 1979. ISBN 0-89003-042-1.
  8. ↑ Olivier Rouault. Mission archéologique à Ashara-Terqa (Syrie): note de synthèse sur les opérations projetées en 2005, S.l., 2004.
  9. ↑ Olivier Rouault. Projet Terqa et sa région (Syrie): mission archéologiques à Terqa et à Masaïkh, recherches historiques et épigraphiques; rapport final de la saison 2001; note de synthèse sur les opérations projetées en 2003, S.l., 2002.
  10. ↑ Olivier Rouault. Projet Terqa et sa région (Syrie) : recherches à Terqa et dans la région, année 2001 ; note de synthèse sur les opérations projetées en 2002, S.l., 2001.
  11. ↑ R.M. Liggett. "Ancient Terqa and its Temple of Ninkarrak: the Excavations of the Fifth and Sixth Seasons". Near East Archaeological Society Bulletin, 19 (1982): 5-25.
  12. ↑ A. Ahrens. "The Scarabs from the Ninkarrak Temple Cache at Tell ’Ašara/Terqa (Syria): History, Archaeological Context, and Chronology". Egypt and the Levant 20 (2010): 431-444.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • A. Ahrens, The Scarabs from the Ninkarrak Temple Cache at Tell ’Ašara/Terqa (Syria): History, Archaeological Context, and Chronology, Egypt and the Levant 20, 2010, 431-444.
  • G. Buccellati, The Kingdom and Period of Khana, Bulletin of the American Schools of Oriental Research, no. 270, pp. 43–61, 1977
  • M. Chavalas, Terqa and the Kingdom of Khana, Biblical Archaeology, vol. 59, pp. 90–103, 1996
  • A. H. Podany, A Middle Babylonian Date for the Hana Kingdom, Journal of Cuneiform Studies, vol. 43/45, pp. 53–62, (1991–1993)
  • J. N. Tubb, A Reconsideration of the Date of the Second Millennium Pottery From the Recent Excavations at Terqa, Levant, vol. 12, pp. 61–68, 1980
  • A. Soltysiak, Human Remains from Tell Ashara - Terqa. Seasons 1999-2001. A Preliminary Report, Athenaeum, 90, no. 2, pp. 591–594 2002
  • J Tomczyk, A Sołtysiak, Preliminary report on human remains from Tell Ashara/Terqa. Season 2005, Athenaeum. Studi di Letteratura e Storia dell’Antichità, vol. 95 (1), pp. 439-441, soo7
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Terka&oldid=6032646«