Tereza Žerdin

Tereza Žerdin
Rojstvo	25. september 1938({{padleft:1938|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (85 let)
Državljanstvo	Slovenija  SFRJ  Kraljevina Jugoslavija
Poklic	učiteljica, defektologinja

Tereza Žerdin, slovenski defektologinja in učiteljica, * 25. september 1938, Preserje pri Domžalah, Slovenija.

Življenje

Osnovno šolo je zaradi povojnih razmer obiskovala skupaj z dve leti starejšo sestro v različnih krajih. Prvi razred v Mengšu, drugi v Preserjah pri Domžalah, tretji razred v Jaršah in četrti razred v Homcu. Prvo gimnazijo je obiskovala v Kamniku, drugo in tretjo pa je končala v Domžalah. Pred trinajstim letom se je vpisala na učiteljišče. Tisto leto se je šolanje na učiteljišču podaljšalo iz štirih na pet let, vsi trinajstletniki pa so morali najprej še v pripravljalni razred. Maturirala je leta 1957 in se za dve leti zaposlila v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku. Leta 1959 se je vpisala na Pedagoško akademijo, smer ortopedagogika - za ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Po študiju se je leta 1961 zaposlila v Vzgojnem zavodu Janeza Levca v Ljubljani. Ravnatelj zavoda jo je vzpodbudil, da je pozneje v Zagrebu izredno dokončala še tretji in četrti letnik študija, ker tega v Ljubljani takrat še ni bilo. Nekaj let je poučevala v nižjih razredih posebne šole, vpeljala delo socialne delavke, bila sedem let vodja šole delovne enote na Dečkovi ulici. Leta 1982 se je zaposlila v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, kjer je delovala vse do upokojitve.

Svoje znanje in dolgoletne izkušnje z otroki, ki so imeli učne težave je posredovala na seminarjih za učitelje, predavanjih za starše, svetovalne delavce in druge. Tereza Žerdin ima dva sinova in štiri vnuke in eno vnukinjo.

Delo

Od leta 1988 v reviji Šolski razgledi piše rubriko Kje pa vas šola žuli. Nekaj let je sodelovala tudi pri otroški reviji Ciciban. Pričela je s serijama zgodb Oh ta Mojca in Ribica v šoli, ki je leta 1991 samostojno izšla kot slikanica. Sledila pa je slikanica Žabja šola (1995). V Cicibanu so bile objavljene tudi serije zgodb Ptičja šola in Ninica in Nenček. Sicer pa je o vzgoji in izobraževanju pisala tudi v revijah Naša žena, Otrok in družina ter v časopisu Delo. Poleg strokovnih člankov in slikanic je napisala tudi knjige in priročnike, s katerimi si lahko pomagajo strokovnjaki in učitelji, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami. Skupaj z drugimi avtorji je ustvarila dela: Nemirni otroci(1993), Sodobne oblike opismenjevanja (1991), Brati, pisati, računati (1991) in Slovenščina v 1. triletju devetletne osnovne šole (2000), Branje in pisanje: Kako prepoznavamo motnje in kako jih odpravimo (1990). Samostojno je napisala priročnik za grafično-gibalne vaje Ringa, ringa, raja (1996), Integracija mejnih lažje umsko manj razvitih učencev v osnovni šoli (1981), Težavice, težave, učne motnje v zbirki Izstopiti ne moreš (1991), 70 let Zavoda za usposabljanje Janez Levec (1982) in Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja: kako jih odkrivamo in kako jih odpravimo (2003).

Bibliografija

• Žabja šola, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995
• Ribica v šoli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991

Viri

• pogovor s Terezo Žerdin (12.12.2008)
• revija Šolski razgledi, letnik 2004, št. 5, str. 5, članek Človeka nekaj vodi

Glej tudi

• Seznam slovenskih pisateljev