Tartinijev trg
| Tartinijev trg | |
|---|---|
 Tartinijev trg | |
| Lega | Tartinijev trg, Piran Občina Piran |
| Koordinati | 45°31′42.67″N 13°34′5.83″E / 45.5285194°N 13.5682861°E |
| Zgrajeno | 19. st. |
| Uradno ime: Piran - Tartinijev trg | |
| evid. št. | 521[1] |
| Uradno ime: Piran - Tartinijev spomenik | |
| evid. št. | 7592[2] |
  Geografska lega: Tartinijev trg, Slovenija | |
Tartinijev trg je največji trg in središče Pirana. Ime je dobil slavnem piranskem rojaku, violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju.
Zgodovina
Trg je bil nekoč mandrač ali notranje pristanišče za jadrnice in ribiške čolne. Nekoč se je nahajal zunaj mestnega obzidja, saj je najstarejše delno ohranjeno obzidje potekalo za današnjo občinsko palačo, zunaj njega pa je samevala le cerkev svetega Petra. Že v srednjem veku je bil obdan z najpomembnejšimi mestnimi palačami in hišami premožnih meščanov.
Današnjo podobo je trg dobil v 2. polovici 19. stoletja. Leta 1894 so mandrač zaradi smradu, nečistoče in zdravstveno-higienskih razlogov zasuli in tako je nastala prostorna tržna ploščad, okoli katere so zgradili vse pomembnejše ustanove in meščanske stavbe, od katerih se je v prvotnih oblikah ohranila le gotska hiša, imenovana Benečanka. Cerkev svetega Petra so 1818 obnovili. Delo so zaupali arhitektu Pietru Nobileju. Neorenesančno občinsko palačo na je v letih 1877−1879 načrtoval in gradil tržaški arhitekt Giovanni Righetti. Giuseppe Moso in Enrico Nordio sta v letih 1885−1891 vodila gradnjo nove Sodne palače ob zahodnem robu trga.
Ob zgraditvi električne železnice, ki je mesto v letih 1909 - 1953 povezovala s Portorožem in Lucijo, so po trgu eliptično speljali tirnice. Motiv te ureditve se kaže tudi v zasnovi današnje elipsne ploščadi iz belega kamna, ki jo je ob 300-letnici Tartinijevega rojstva projektiral arhitekt Boris Podrecca.
Tartinijev spomenik
.jpg)
Ob 200-letnici rojstva leta 1892 so mu meščani Pirana želeli postaviti spomenik, a dela so se nekoliko zavlekla, tako da so šele leta 1896 postavili na visok podstavek bronasti kip mojstra v nadnaravni velikosti. Spomenik je delo beneškega kiparja Antonia dal Zotta. Z domišljeno postavitvijo obvladuje trg in ga prostorsko povezuje s kompleksom cerkve svetega Jurija, ki dominira nad mestom. Sploh v novejšem času so iz kipa nekajkrat ukradli lok, ki ga Tartini drži v roki. Leta 2016 so kip s podstavkom in ograjo restavrirali. Na robu violine so pri 3D-skeniranju našli do tedaj neznano čustveno posvetilo kiparja svoji preminuli ženi. Ta je do svoje smrti leta 1893 z nasveti dejavno sodelovala pri izdelavi skulpture.[3]
Kamnita stebra za zastave
Stebra sta nastala v 15. stoletju in danes krasita vhod na trg. Njuno prvotno mesto je bilo pred staro Mestno hišo. Na prvem je uporabljen krilati lev svetega Marka. Pod njim je latinski napis, ki se v prevodu glasi: GLEJ KRILATEGA LEVA, KI GRABI OZEMLJE, MORJE IN ZVEZDE. Na desni strani je grb takratnega piranskega podesta in latinski napis, ki v prevodu pravi: TEBI, SEGREDO LUDOVICO, POŠTENI ZAŠČITNIK, V ČAST. Na levi strani stebra je občinski grb, pod njim pa dolžinske mere. Na drugem stebru je na sredini upodobljen sveti Jurij na konju, zaščitnik mesta, pod njim pa napis: Z NAŠIMI MOLITVAMI OSTAJAŠ VARNA, PIRANSKA ZEMLJA. Na desni strani stebra je petelinja noga, grb družine Malipiero, na levi strani pa neznan grb. Na tem stebru so izobešali mestno zastavo z belim poljem in rdečim križem - simbolom svetega Jurija.
Zgradbe
Sklici
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 521«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7592«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
- ↑ http://www.zvkds.si/sl/novice/novo-odkritje-na-tartinijevem-kipu-v-piranu
Glej tudi
Zunanje povezave
