Pojdi na vsebino

Tartinijev trg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Tartinijev trg, Piran)
Tartinijev trg
Tartinijev trg iz zraka
Tartinijev trg se nahaja v Slovenija
Tartinijev trg
lega na zemljevidu Slovenije
LokacijaTartinijev trg, Piran
OblikovalecBoris Podrecca (1992)
Tipprofana stavbna dediščina
Materialkamen
Datum odprtja1896
Posvečeno Giuseppe Tartini
Piran - Tartinijev trg
LegaObčina Piran
RKD št.00521 (opis enote)[1]

Tartinijev trg je največji trg in središče Pirana. Ime je dobil slavnem piranskem rojaku, violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju,[2] katerega spomenik je pred občinsko stavbo.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Sedanji Tartinijev trg je bil do leta 1894 mandrač ali notranje pristanišče za ribiške čolne.[3] Do 15. stoletja se je nahajal zunaj mestnega obzidja, saj je najstarejše delno ohranjeno obzidje potekalo za današnjo občinsko palačo, zunaj njega pa je samevala le cerkev svetega Petra.

Današnjo podobo je trg dobil v 2. polovici 19. stoletja.[2] Leta 1894 so mandrač, tj. pristanišče za manjša plovila in čolne, zaradi smradu, nečistoče in zdravstveno-higienskih razlogov ter pomanjkanja prostora zasuli in tako je nastala prostorna trška ploščad, okoli katere so zgradili vse pomembnejše ustanove in meščanske stavbe, od katerih se je v prvotnih oblikah ohranila le gotska hiša, imenovana Benečanka. Benečani so ob mandraču najprej zgradili najprej občinsko palačo (porušeno 1877) in tako dali povod za zidavo ostalih mestnih javnih stavb in pomembnejših plemiških in meščanskih palač. Na mestu sedanjega sodišča je že od 14. stoletja stal fonticum (skladišče žita in moke), v isti stavbi so koncem 16. stoletja odprli zastavljalnico.[4] Poleg občinske palače je stala loggia, ki je bila z njo povezana s posebnim hodnikom v nadstropju, na polkrožnih lokih, prav tako pa je bila povezana z bližnjo cerkvico sv. Jakoba. Ob zasutju mandrača so podrli tudi unikatni dvižni most, ki je poprej omogočal vplutje tudi čolnom z jamborji.

Od zgraditve tramvajske proge, po kateri je tramvaj mesto v letih 1909 - 1953 povezoval s Portorožem in Lucijo, je bil na trgu zaključek tramvajske proge.[5]

Arhitektura in znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Eliptična oblika nekdanjega mandrača se kaže tudi v zasnovi današnje ploščadi iz belega istrskega kamna, ki jo je ob 300-letnici Tartinijevega rojstva projektiral arhitekt Boris Podrecca.[5]

Tartinijev spomenik

[uredi | uredi kodo]

Na trgu pred Mestno hišo, stoji spomenik violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju, ki je bil rojen v Piranu.

Tartinijev spomenik
Glavni članek: Tartinijev spomenik.

Kamnita stebra za zastave

[uredi | uredi kodo]
Steber za zastavo s podobo sv. Jurija, zavetnika mesta in napisom
Steber za zastavo s podobo krilatega leva sv. Marka in napisom, občinskim grbom in dolžinskimi merami

Stebra sta nastala v 15. stoletju[6] in danes krasita vhod na trg. Njuno prvotno mesto je bilo pred staro Mestno hišo, od koder so prestavili leta 1895. Na prvem je uporabljen krilati lev svetega Marka. Pod njim je latinski napis, ki se v prevodu glasi: »Glej krilatega leva, ki grabi ozemlje, morje in zvezde«.[6] Na desni strani je grb takratnega piranskega podesta in latinski napis »Tebi, Segredo Ludovico, pošteni zaščitnik, v čast...« Na levi strani stebra je občinski grb, pod njim pa dolžinske mere z oznakami (PER = Pertica, PAS = Pasus, BRAZ = Brazza, MAZ = Mazza in STROP = Stroppa).
Na drugem stebru je na sredini upodobljen sveti Jurij na konju, zaščitnik mesta, pod njim pa napis: »Z našimi molitvami ostajaš varna, piranska zemlja«. Na desni strani stebra je petelinja noga iz grba rodbine Malipiero, na levi strani pa neznan grb. Na tem stebru so izobešali mestno zastavo z belim poljem in rdečim križem, simbolom svetega Jurija.[7]

Zgradbe

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 00521«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. ↑ 2,0 2,1 Senčar 1999, str. 22.
  3. ↑ Senčar 1999, str. 13.
  4. ↑ Mikeln, 1972 & Prvi obhod.
  5. ↑ 5,0 5,1 Senčar 1999, str. 23.
  6. ↑ 6,0 6,1 Senčar 1999, str. 29.
  7. ↑ Senčar 1999, str. 30.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Benečanka
    Benečanka
  • Tartinijeva rojstna hiša
    Tartinijeva rojstna hiša
  • Cerkev sv. Petra
    Cerkev sv. Petra
  • Mestna hiša (sedež Občine Piran)
    Mestna hiša (sedež Občine Piran)
  • Sodna palača (danes sedež Okrajnega sodišča)
    Sodna palača (danes sedež Okrajnega sodišča)
  • Loggia
    Loggia

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Paliaga Janković, Daniela; Manzin, Alberto (2024). Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta (v italijanščini in slovenščini). Piran/Pirano: Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti. COBISS 215303427. ISBN 978-961-96701-2-5.
  • Senčar, Polona (1999). Piran, turistični vodnik. Občina Piran, lokalna turistična organizacija. COBISS 99851520.
  • Pahor, Miroslav; Mikeln, Tone (1972). Piran, kratek zgodovinski pregled; ogled mesta v 6 itinererjih. Zavod za turizem, Portorož. COBISS 32254977.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tartinijev trg.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Stub icon

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tartinijev_trg&oldid=6393488«