Pojdi na vsebino

Studio Ghibli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Studio Ghibli, Inc.
株式会社スタジオジブリ
Tipanimacijski filmski studio
Panogamediji in zabava
Ustanovitev1985
UstanoviteljHajao Mijazaki in Isao Takahata
SedežKoganei, prefektura Tokio, Japonska
Ključni ljudjeHayao Miyazaki
Isao Takahata
Tošio Suzuki
Produktianimirani filmi (anime)
Št. zaposlenih190 (2023) Uredi v Wikpodatkih
Spletna stranwww.ghibli.jp

Studio Ghibli Inc. (japonsko 株式会社スタジオジブリ, Kabushiki-kaisha Sutajio Jiburi) je japonski animacijski studio, ki sta ga leta 1985 ustanovila animatorja Hajao Mijazaki in Isao Takahata, takrat zaposlena pri produkcijski hiši Toei-Doga.[1]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Prvi Ghiblijev celovečerni film, Nausicaä iz Dežele vetra (風の谷のナウシカ, Kaze no tani no Naushika) je bil izdan že leto pred tem. Financiral ga je Jasujoši Tokuma, predsednik založniške hiše Tokuma Šoten. Tokuma je ustanoviteljema prepustil popolno umetniško svobodo, kar se mu je obrestovalo že takoj na začetku. Nausicaä je bil na Japonskem velik hit, ki si ga je v kinih ogledalo več kot milijon gledalcev, dobro pa je bil sprejet tudi pri kritikih.[1] Na podlagi tega uspeha je bil Studio Ghibli tudi formalno ustanovljen kot podružnica založbe, z izvršnim direktorjem Tošiem Suzukijem na čelu.

Izvor imena

[uredi | uredi kodo]

Ime »Ghibli«, ki ga je izbral Mijazaki, ponazarja njegovo frustracijo nad takratno animejsko produkcijo, zaradi katere sta ustanovitelja šla na svoje, hkrati pa tudi njegovo navdušenje nad starinskimi letali in Sredozemljem. Ime izhaja iz kodnega naziva za italijansko izvidniško letalo Caproni CA-309 iz druge svetovne vojne, ta pa iz libijske besede za vroč jugo.[2] To po Mijazakijevih besedah simbolizira vlogo studia kot »vroč veter, ki bo zapihal v svetu japonske animacije«.[1][3]

Vzpon

[uredi | uredi kodo]

Ustvarjalna politika je bila sprva takšna, da je studio v trenutni projekt vložil vsa svoja sredstva in energijo in če bi bil izdelek polomija, bi to pomenilo njegov konec. Tako so nastali prvi štirje celovečerni animeji in vsak od njih je povečal ugled ter prepoznavnost studia. Leta 1989 pa je izšel njihov dotlej najuspešnejši celovečerec, Kikina dostavna služba (魔女の宅急便, Majo no Takkyūbin), ki je bil uspešnica leta na Japonskem in studiu prinesel več prihodkov kot vsi dotedanji filmi skupaj. Improvizirani pogoji, v katerih je deloval studio, niso bili več zadostni. Mijazaki je prepričal vodstvo matičnega podjetja da mu odobri dodatna sredstva in studio je zaposlil dodatne animatorje, vzpostavil šolo animacije ter zgradil nove prostore, ki so zamenjali najete pisarne.[1]

Studio Ghibli še vedno ustvarja skoraj izključno celovečerne animeje, kar predstavlja bistveno večje poslovno tveganje kot pri konkurenčnih studiih.[1] Kljub temu so njihovi filmi po pravilu izredno dobro sprejeti na Japonskem, studio pa ima veliko zaslug tudi za popularizacijo animejev med najširšim občinstvom na Zahodu. Prva mednarodno distribuirana uspešnica studija je bil anime Princesa Mononoke (もののけ姫, Mononoke-hime) iz leta 1997, visokoproračunska fantazijska saga o človekovem odnosu do okolja, postavljena v srednjeveško Japonsko. Princesa Mononoke je podrl rekord zaslužka v japonskih kinematografih, saj je v sedmih mesecih prinesel 150 milijonov dolarjev prihodkov.[4] Kot prvi klasični anime je bil predvajan v Sloveniji (leta 2000 v okviru festivala Liffe), a v rednem kino programu dve leti kasneje ni bil uspešen. Tudi v ZDA je bil deležen mešanega odziva javnosti, predvsem zaradi kompleksnosti in temačnih motivov, kakršnih zahodnih risank vajeno občinstvo ni pričakovalo.

Leta 2001 je izšel Ghiblijev do sedaj najuspešnejši anime, Čudežno potovanje (千と千尋の神隠し, Sen to Chihiro no Kamikakushi). Še pred premiero v ZDA je prinesel 200 milijonov dolarjev prihodkov in je do danes finančno najuspešnejši film vseh časov na japonskem (Princesa Mononoke je na tretjem mestu, drugi pa je ameriški film Titanik). Anime je bil nepričakovano nominiran za oskarja za najboljši animirani film in ga na podelitvi leta 2002 tudi prejel, kljub temu, da ga distributer (The Walt Disney Company) ni posebej promoviral. Bil je tudi prvi animirani film v zgodovini, ki je na Berlinalu prejel glavno nagrado - zlatega medveda.[5]

Studio Ghibli danes

[uredi | uredi kodo]

Družba za gospodarske analize NiikeiPB Consulting je v svoji raziskavi Brand Japan 2008 ugotovila, da je blagovna znamka Studio Ghibli druga po prepoznavnosti in priljubljenosti na Japonskem v kategoriji podjetij, ki poslujejo neposredno s potrošniki.[6] Trenutni predsednik studia je od 1. februarja 2008 Kodži Hošino, nekdanji predsednik japonske podružnice The Walt Disney Company, ki je položaj prevzel od Tošia Suzukija.[7]

Studiev zadnji anime je Miyazakijev Ponjo na skali ob morju (崖の上のポニョ, Gake no Ue no Ponyo), ki je na Japonskem izšel 19. julija 2008. Gre za priredbo Andersenove pravljice Mala morska deklica. Ghiblijevi (posebej Mijazakijevi) animeji so vedno vsebovali zahodnjaške motive, Ponjo pa je tretji v seriji najnovejših animejev, ki so nastali neposredno po literarni predlogi zahodnih avtorjev - Čarovnik Howl in gibljivi grad (ハウルの動く城, Hauru no Ugoku Shiro, 2004) je bil posnet po istoimenskem romanu britanske pisateljice Diane Wynne Jones, Zgodbe iz Zemljemorja (ゲド戦記, Gedo Senki, 2006), ki ga je režiral Hajaov sin Gorō, pa po istoimenski seriji romanov ameriške pisateljice Ursule K. Le Guin. Glasbo za večino studievih animejev (vse Hajaove) ustvarja skladatelj Joe Hisaiši.

Vse naslove v tujini distribuira The Walt Disney Company oz. njegova podružnica Miramax Films. Studio Ghibli je znan po tem, da ne dovoli nikakršnega prirejanja svojih filmov za tuje trge. Takšna stroga politika je posledica ravnanja z animejem Nausicaä iz Dežele vetra; pri The Walt Disney Company, ki so odkupili pravice za distribucijo vseh (tudi starejših) naslovov, so anime drastično spremenili za ameriški trg (izdan je bil pod naslovom Warriors of the Wind - Bojevniki vetra). Izrezanih je bilo več prizorov, pri ustvarjanju dialogov v angleščini pa so bistveno spremenili celotno zgodbo. Ko je odgovorni pri Miramaxu predlagal, da bi prilagodili tudi Princeso Mononoke, je od producenta prejel avtentično katano s preprostim sporočilom: »No cuts« (»Nobenega rezanja«).[8]

Filmografija

[uredi | uredi kodo]

Celovečerni animeji

[uredi | uredi kodo]
FilmIzvirni naslovPremieraRežiserOpombe
Nausicaä iz Doline vetra風の谷のナウシカ, Kaze no Tani no Naushika11. marec 1984Hajao Mijazakipred ustanovitvijo studija
Laputa: Grad na nebu天空の城ラピュタ, Tenkū no Shiro Rapyuta2. avgust 1986Hajao Mijazaki
Grob kresničk火垂るの墓, Hotaru no Haka16. april 1988Isao TakahataPredvajan skupaj z Moj sosed Totoro
Moj sosed Totoroとなりのトトロ, Tonari no Totoro16. april 1988Hajao MijazakiPredvajan skupaj z Grobom kresničk
Kikina dostavna služba魔女の宅急便, Majo no Takkyūbin29. julij 1989Hajao Mijazaki
Šele včerajおもひでぽろぽろ, Omoide Poro Poro20. julij 1991Isao Takahata
Porco Rosso紅の豚, Kurenai no Buta18. julij 1992Hajao Mijazaki
Morski valovi海がきこえる, Umi ga Kikoeru5. maj 1993Tomomi Močizukitelevizijski film; tudi pod naslovom Slišim lahko morje
Pom Poko平成狸合戦ぽんぽこ, Heisei Tanuki Gassen Ponpoko16. julij 1994Isao Takahata
Če dobro prisluhneš耳をすませば, Mimi o Sumaseba15. julij 1995Jošifumi Kondo
Princesa Mononokeもののけ姫, Mononoke-hime12. julij 1997Hajao Mijazaki
Moji sosedje Yamadeホーホケキョとなりの山田くん, Hōhokekyo Tonari no Yamada-kun17. julij 1999Isao Takahata
Čudežno potovanje千と千尋の神隠し, Sen to Chihiro no Kamikakushi27. julij 2001Hajao Mijazaki
Maček se vrača猫の恩返し, Neko no Ongaeshi20. julij 2002Hirojuki Morita
Čarovnik Howl in gibljivi gradハウルの動く城, Hauru no Ugoku Shiro20. november 2004Hajao Mijazaki
Zgodbe iz Zemljemorjaゲド戦記, Gedo Senki29. julij 2006Gorō Mijazaki
Ponyo ob morju崖の上のポニョ, Gake no Ue no Ponyo19. julij 2008Hajao Mijazaki
借りぐらしのアリエッティ, Karigurashi no Arietti17. julij 2010Hiromasa Jonebajašiproduciral Studio Ghibli za Toho Co.
Zaveje veter風立ちぬ, Kaze Tachinu20. julij 2013Hajao Mijazaki
Zgodba princese Kaguyaかぐや姫の物語, Kaguya-hime no Monogatari23. november 2013Isao Takahata
Ko je Marnie bila tam思い出のマーニー, Hepburn: Omoide no Mānī19. julij 2014Hiromasa Jonebajaši
Rdeča želvaLa Tortue Rouge; レッドタートル ある島の物語, Reddo Tātoru 18. maj 2016Michaël Dudok de Witkoprodukcija z več francoskimi studii
アーヤと魔女, Āya to Majo30. december 2020Gorō Mijazaki
Deček in čaplja君たちはどう生きるか, Kimitachi wa Dō Ikiru ka14. julij 2023Hajao Mijazaki

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 4 5 Delaney S. (12. avgust 2001). »The magic of Manga« (v angleščini). The Observer. Pridobljeno 6. septembra 2009.
  2. ↑ »Animeus simpatikus«. Joker 137, december 2004.
  3. ↑ »The Birth of Studio Ghibli«, Nausicaä of the Valley of the Wind DVD, Walt Disney Home Entertainment, 2005.
  4. ↑ Stewart B. Princess Mononoke. Allmovie.com. Pridobljeno 6.9.2009.
  5. ↑ Johnson G.A. (3. februar 2005). »Worldwide, Asian films are grossing millions. Here, they're either remade, held hostage or released with little fanfare« (v angleščini). The San Francisco Chronicle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2012. Pridobljeno 6. septembra 2009.
  6. ↑ Tabela: najboljših 40 blagovnih znamk na Japonskem Arhivirano 2009-02-05 na Wayback Machine.. NiikeiPB Brand Japan 2008. Pridobljeno 7.9.2009.
  7. ↑ »Ghibli Head Suzuki Steps Down, Remains as Producer« (v angleščini). Anime News Network. Pridobljeno 7. septembra 2009.
  8. ↑ Brooks X (14. september 2005). »A god among animators (intervju s Hayaom Miyazakijem)« (v angleščini). The Observer. Pridobljeno 6. septembra 2009.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]

Predloga:Studio Ghibli

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Studio_Ghibli&oldid=6626695«