Stockholmski sindrom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stockholmski sindrom (tudi Štokholmski sindrom) je identifikacija z agresorjem. Je psihološki fenomen, ko žrtev razvije čustveno navezanost na ugrabitelja.

Ime je dobil po bančnem ropu v Stockholmu na Švedskem leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot talci, razvili čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili. Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater Nils Bejerot, definiral pa ga je psihiater Frank Ochberg.

Čustveno so se navezali le zato, ker so sami doživeli ali pa so celo doživljali podobna stanja ugrabiteljev in v trenutku ugrabitve bili v popolni tišini, sami seboj in tako razvili empatijo (sočustvovanje), s katero so se poistovetili, ter odločili za svoja dejanja. Ampak to še ne pomeni, da so se čustveno povezali z ugrabiteljem ampak z enakim čustvenim stanjem, kar pa nima nobene zveze z ugrabitelji osebno.