Sindrom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sindróm (grško σύνδρομον – sočasnost[1] iz συν~, syn~: skupaj, z/s in δρόμος, drómos: pot, tek; torej kar poteka skupaj) pomeni v medicini skupek patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni.[2]. Vzrok določenega sindroma (etiologija) je po navadi bolj ali manj pojasnjen ali predpostavljen, vendar pa sta njegov nastanek in razvoj (patogeneza) pogosto neznana.[3]

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Za poimenovanje novoodkritih sindromov ne obstajajo pravila za poimenovanje. V preteklosti so sindrome pogosto poimenovali po zdravnikih ali znanstvenikih, ki so jih prvi opisali (eponimsko poimenovanje). V nekaterih primerih je sindrom poimenovan po bolniku, pri katerem so ga prvič opazili oziroma opisali,[4] ali po kraju, iz katerega je bolnik prihajal (npr. stockholmski sindrom[5]).

V slovenščini se poraja vprašanje zapisa z veliko začetnico pri pridevnikih na -ov, -ev, -in, izpeljanih iz lastnih imen torej tudi pri zapisovanju sindromov, poimenovanih po osebah (downov/Downov sindrom). Slovenski pravopis 2001 je za te primere normiral dvojnico, s priporočljivejšim pisanjem pridevnika z malo začetnico. Vendar raba pogosto ne sledi priporočenemu zapisu.[6]

Primeri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Elsevier, Dorland's Illustrated Medical Dictionary, Elsevier. 
  2. ^ http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, SLovenski medicinski slovar, vpogled: 8. 7. 2016.
  3. ^ Spranger J. Monatsschr Kinderheilkd. 1989 137:2
  4. ^ McCusick, Victor (1986). Mendelian Inheritance in Man (7th izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. xxiii–xxv. 
  5. ^ Nils Bejerot: The six day war in Stockholm New Scientist 1974, vol. 61, št. 886, str. 486-487.
  6. ^ http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/pisanje-bolezni-in-virusov-poimenovanih-po-lastnih-imenih#v, vpogled: 8. 7. 2016.