Sotinski breg
| Sotinski breg / Stadelberg | |
|---|---|
| Nadm. višina | 418 m |
| Koordinate | 46°50′10.0″N 16°1′49.8″E / 46.836111°N 16.030500°E |
Sotinski breg (nemško Stadelberg, tudi Stadlberg) ali Kugla je 418 m visok hrib na Goričkem na meji med Slovenijo in Avstrijo. Predstavlja najvišjo vzpetino Prekmurja in Pomurja, kot tudi avstrijskega okraja Ženavci, in ga Slovenci včasih imenujejo »Triglav Prekmurja«.[1][2]
Lega in okolica
[uredi | uredi kodo]Sotinski breg leži na obeh straneh meje v občinah Rogašovci in Dobra (Neuhaus am Klausenbach) med mejnim trikotnikom Štajerska/Gradiščanska/Slovenija na jugozahodu in mejnim trikotnikom Avstrija/Madžarska/Slovenija na severovzhodu. Najvišja točka je na slovenskih tleh, triangulacijska točka na avstrijski strani meri 417 m. Na jugozahodu Ledavska globel loči vzpetino od Serdiškega brega (416 m). Večinoma gozdnato severozahodno pobočje se spušča do Leinerjevega grabna (Klausenbach), ki je poseljeno in kmetijsko obdelano jugovzhodno pobočje do doline Sotine. Okoli 1 km severovzhodno od vzpetine je Bonisna, najbližje naseljeno območje. Hrib je del trilateralnega naravnega parka Raab-Őrség-Goričko .
Geologija in geomorfologija
[uredi | uredi kodo]
Sotinski breg, ki se nahaja na vzhodnem robu Graškega gričevja, je geološka in morfološka posebnost, saj je v nasprotju s svojim terciarnim okoljem sestavljen iz veliko starejših paleozojskih skrilavcev, ki pripadajo skupini Sausal.[3] [4] Geološko okno [5] vključuje tudi sosednji Serdiški breg. V badenu in spodnjem sarmatiju so na vremenske vplive odporne skrilaste gore štrlele kot otoki iz Paratetide.[4]
V soteski Ledave dosegajo pobočja strmine do 38°, kar je za skrilavec nenavadno.[6] Tam je že od poznih osemdesetih let dvajsetega stoletja kamnolom, ki ga upravlja podjetje SGP Pomgrad, ki letno proizvede okoli 55.000 m³ izkopanega materiala. Skrilavci, ki vsebujejo filit in pridejo v stik z miocenskimi sedimenti, se kopljejo in uporabljajo na primer pri gradnji cest.[7] Prevladuje metamorfni diabaz, ki pripada geotektonski enoti Centralnih Alp. Poleg tega se v do 10 cm debelih kremenovih posodah pojavljajo albit in sljuda ter kristali pirita in muskovita. V levem (severnem) delu kamnoloma so dolomitni elementi prekriti z limonitom in vsebujejo drobne primesi getita.[8]
Meteorologija
[uredi | uredi kodo]
Novembra 2006 je bila na pobudo Janka Halba, direktorja Krajinskega parka Goričko, na Sotinskem bregu zgrajena popolnoma avtomatska meteorološka merilna postaja . S širitvijo merilne mreže naj bi Prekmurje in predvsem Goričko postalo neodvisno od avstrijskih in madžarskih vremenskih napovedi. Vremenska koča in vetrovnik od konca decembra 2006 beležita meteorološke podatke za Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO).[9]
Galerija slik
[uredi | uredi kodo]-
Kažipot v Sotini -
Kamnolom Sotina z jugovzhoda -
vršna plošča -
Razglednica in zvonik -
Plastični bik "Adam" -
Pogled na Stradner Kogel -
Kažipot na planoti
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Rogašovci«. Krajinski park Goričko. Pridobljeno 26. junija 2018.
- ↑ Mojca Bedjanič. »Geološki za varstvo narave zakladi Krajinskega parka Goricko« (PDF). Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. maja 2015. Pridobljeno 26. junija 2018.
{{navedi splet}}: Neveljaven|url-status=ja(pomoč) Arhivirano 2015-05-28 na Wayback Machine. »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28. maja 2015. Pridobljeno 18. februarja 2023. - ↑ »Natursehenswürdigkeit – Sotinski breg«. Krajinski park Goričko. Pridobljeno 26. junija 2018.
- ↑ 4,0 4,1 Rudolf Berka: Zur Geologie der großen Beckengebiete des Ostalpenraumes. In: Abhandlungen der Geologischen Bundesanstalt Band 64, Wien 2015, S. 71–141. Online-PDF, abgerufen am 26. Juni 2018.
- ↑ Renate Sampl: Das Neuhauser Hügelland – Geologischer und morphologischer Überblick. In: 850 Jahre Neuhaus am Klausenbach, Marktgemeinde Neuhaus am Klausenbach 2008, ISBN 978-3-200-01152-6, S. 68–70.
- ↑ Ivan Gams: Geomorfologija in Izraba Tal v Pomurju. In: Geografski zbornik, Band 5 (1959), S. 205–251. Online-PDF (slowenisch), abgerufen am 26. Juni 2018.
- ↑ Anita Žalik, Rok Ciglič, Petra Gostinčar & Klemen Gostič: Prikaz pokrajine s pomočjo geografske panorame na primeru Serdiškega in Sotinskega brega. In: 20. Zborovanje Slovenskih Geografov – Pomurje Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri, Ljutomer–Murska Sobota 2009, S. 341–353 (slowenisch). Online-PDF, abgerufen am 26. Juni 2018.
- ↑ Ludvik Penhofer & Miha Ješerk: Minerali iz kamnoloma Sotina. In: Zbornik minerali 2005, S. 366–367. Online-PDF Arhivirano 2023-02-18 na Wayback Machine., abgerufen am 26. Juni 2018.
- ↑ Bernarda B. Peček: Nova meteorološka postaja na Sotinskem bregu. In: Večer, Dezember 2006, Zeitungsausschnitt an der meteorologischen Station (slowenisch).