Sončev mrk 21. avgusta 2017

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sončev mrk
21. 08 2017
Total Solar Eclipse 8-21-17.jpg
Sončev mrk med popolnostjo, viden zunaj naselja Crowheart, Wyoming; fotograf uporablja združevanje posnetkov, da naenkrat prikaže tako Sončevo korono tako podrobnosti na samem mlaju, ki jo osvetljuje zemljin sij. Okoli luninega diska je vidnih nekaj sončevih protuberanc.
SE2017Aug21T.png
Zemljevid
Vrsta mrka
NaravaPopolni
Gama0,4367
Magnituda1,0306
Največji mrk
Trajanje160 sec (2 m 40 s)
Koordinate37N 87,7W
Največ. širina razpona115 km (71 mi)
Časi (UTC)
(P1) Začetek delnega mrka15:46:48
(U1) Začetek popolnega mrka16:48:32
Največji mrk18:26:40
(U4) Konec popolnega mrka20:01:35
(P4) Konec delnega mrka21:04:19
Sklici
Saros145 (22 od 77)
Katalog # (SE5000)9546

Sončev mrk 21. avgusta 2017, medijsko napihnjen tudi "Veliki ameriški mrk",[1] je bil popolni sončev mrk, ki je obsegal pas čez cele celinske Združene države, od Tihega oceana do Atlantskih obal. Kot delni sončev mrk je bil na kopnem viden od Nunavuta v severni Kanadi, do severne Južne Amerike. V severozahodni Evropi in Afriki je bil viden le delno v poznem večeru. V severovzhodni Aziji je bil delno viden ob sončnem vzhodu.

Video mrka drugega stika v Simpsonvilleu, Južna Karolina. Na posnetku se lahko sliši reakcijo množice.

Razen tega dogodka, ni bilo čez cele Združene države vidnega niti enega mrka vse od 8. junija 1918, od februarja 1979 pa ni bilo mrka, ki bi bil viden iz celinskih Združenih držav.[2] Pot popolnosti se je dotaknila 14 zveznih držav, preostale ZDA pa so uživale v delnem mrku. Površina popolnosti je obsegala okoli 16 odstotkov površine ZDA,[3] z največjo površino čez ocean, ne zemljo. Senca se je dotaknila tal na oregonski obali kot delni mrk ob 16:05 UTC (9:05 PDT), popolni mrk pa se je tu pričel ob 17:16 UTC (10:16 PDT); pokritost popolnega mrka se je končala v Južni Karolini ob okoli 18:44 UTC (14:44 EDT). Vidnost kot delni mrk se je v mestu Honolulu, Havaji začela s sončevih vzhodom ob 16:20 UTC (6:20 HST) in se je končala ob 17:25 UTC (7:25 HST).[4]

Ta popolni sončev mrk je bil prvi mrk, ki se je zgodil v obdobju pametnih telefonov in družabnih medijev v Ameriki. Informacije, osebne komunikacije in fotografija so bile dostopne kot še nikoli, kar je povzročilo splošno pozornost in družbeno dogajanje. Za dogodek je bilo zelo veliko zanimanja; ljudje so se za opazovanje zbirali zunaj, veliko zabav pa so pripravili prav na mestu mrka. Veliko ljudi je odšlo zdoma in prepotovalo stotine kilometrov samo zato, da bi videli kratek hip popolnosti, ki ga večina ljudi ne doživi. Prošnje za poroko so se dogajale med mrkom, med njim pa je potekala tudi najmanj ena poroka.[5][6] Pričakovani so bili tudi logistični problemi zaradi količine obiskovalcev.[7] Predvidevalo se je tudi, da bodo lažna očala za opazovanje mrka vzrok za poškodbe oči.[8]

Prihodnji popolni sončevi mrki bodo prečkali ZDA aprila 2024 (12 zveznih držav) in avgusta 2045 (10 zveznih držav), kolobarjasti sončevi mrki—kjer se Luna zdi manjša od Sonca—pa se bodo zgodili oktobra 2023 (9 zveznih držav) in junija 2048 (9 zveznih držav).

Vidnost[uredi | uredi kodo]

Časovni pregled iz področja Falls Park on the Reedy v Greenvilleu, Južna Karolina med mrkom
Posnetek senčnih pasov na tleh, viden iz Simpsonvillea, Južna Karolina.

Popolni mrk je imel magnitudo 1,0306 in je bil viden le na ozkem pasu, širokem okoli 110 km, ki je prečkal 14 celinskih držav Združenih držav Amerike: Oregon, Idaho, Montana, Wyoming, Nebraska, Kansas, Iowa, Misuri, Illinois, Kentucky, Tennessee, Georgia, Severna Karolina in Južna Karolina.[9][10] Iz celinskih ZDA je bil viden le malo po 10:15 PDT (17:15 UTC) na pacifiški obali Oregona. Svojo pot je nadaljeval proti vzhodu skozi Salem, Oregon; Idaho Falls, Idaho; Casper, Wyoming; Lincoln, Nebraska; Kansas City, Missouri; St. Louis, Missouri; Hopkinsville, Kentucky; in Nashville, Tennessee; preden je dosegel Columbio, Južna Karolina okoli 14:41;[11] nazadnje je dosegel Charleston, Južna Karolina. Delni mrk se je videlo več časa, z začetkom okoli 9:00 PDT na pacifiški obali Oregona. Vremenske napovedi so v zahodnih ZDA in nekaj vzhodnih državah napovedale lepo vreme, toda oblake na srednjem zahodu in vzhodni obali.[12]

Animacija sence mrka: pika v sredini predstavlja pot popolnosti.
Pogled na lunino senco na Zemlji iz Klimatskega observatorija globokega vesolja

Najdaljše trajanje popolnosti na tleh je bilo 2 minuti in 41,6 sekund na okoli 37°35′0″N 89°7′0″W / 37.58333°N 89.11667°W / 37.58333; -89.11667 v Giant City State Parku, rahlo južno od Carbondalea, Illinois. Največja širina je bila na 36°58′0″N 87°40′18″W / 36.96667°N 87.67167°W / 36.96667; -87.67167 blizu vasi Cerulean, Kentucky, ki se nahaja med Hopkinsvilleom in Princetonom.[13] To je bil prvi popolni sončev mrk, viden iz Jugovzhodnih Združenih držav od sončevega mrka 7. marca 1970. Nad oblaki sta letela dva NASA WB-57Fs, saj sta tako lahko podaljšala čas, preživet v senci.[14] Delni sončev mrk je bil viden iz mnogo širše poti Lunine polsence, med katerimi je vsa Severna Amerika, določena območja južno od popolnosti, kjer je mrk trajal okoli 3–5 ur, severna Južna Amerika, Zahodna Evropa, nekaj Afrike in severovzhodna Azija.

Na neki lokaciji v Wyomingu je majhna skupina astronomov uporabila teleskopske leče, da bi fotografirala Sonce med delnim mrkom, medtem ko je Mednarodna vesoljska postaja tudi narahlo prečkala Sonce.[15] Podobne slike je zajela tudi NASA iz lokacije v Washingtonu. (Glej Galerijo – del z delnimi mrki).

Ostala nebesna telesa[uredi | uredi kodo]

Med popolnostjo so bile vidne zvezde in štirje planeti.
Sončev mrk in zvezdni sistem Regul (zgoraj levo) iz Cullowheea, Severna Karolina

Med mrkom je bilo vidnih več svetlih zvezd in štirje planeti. Zvezdni sistem Regul je bil viden rahlo zahodno od Sonca. Mars je bil 8° na desni, Venera 34° na desni, Merkur 10° na levi in Jupiter 51° na levi.[16]

Poškodba snemalne opreme[uredi | uredi kodo]

Lensrentals, podjetje za kamere iz Tennesseeja, je poročalo, da je veliko njegovih kupcev vrnilo kamere in leče z dokaj veliko poškodbo. Največji problem je bil poškodba senzorja kamere. To se najbolj pogosto zgodi v načinu v živo, kjer je senzor neprestano izpostavljen sliki mrka in se uniči pod sončevo svetlobo. Naslednji problem je bila vročina in svetlost mrka, ki je uničil iris leče, ki mehansko uravnava količino svetlobe, ki pride v kamero. Naslednji problem je bil tudi filter za nevtralno gostoto filmske kamere, ki je bil poškodovan zaradi vročine iz svetlosti. Skupna nastala škoda je dosegala nekaj tisoč dolarjev.[17]

Spominska znamka[uredi | uredi kodo]

20. junija 2017 je USPS prvič uporabila termokromično črnilo za znamke večnega popolnega sončevega mrka kot spomin na mrk.[18][19] Ko na znamko pritisneš s prstom, spremeni toplota telesa temno sliko v sliko polne lune. Znamka je izšla pred 21. avgustom, zato uporablja sliko mrka 29. marca 2006 iz kraja Jalu, Libija.

Videi[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Popolnost[uredi | uredi kodo]

(Slike, kjer je Sonce popolnoma zastrto z Luno)

Prehodi[uredi | uredi kodo]

(Slike prikazujejo Bailyjeve bisere ali diamantni prstan, ki se zgodi tik pred ali za popolnostjo)

Delni[uredi | uredi kodo]

(Slike Sonca, le delno zakrite z Luno)

Slike, proizvedene z naravnimi špranjami[uredi | uredi kodo]

(Slike mrka, ki so jih ustvarile naravne špranje, ki jih oblikujejo listi dreves)

Pogledi zunaj ZDA[uredi | uredi kodo]

Povezani mrki[uredi | uredi kodo]

Ker se je zgodil le 3,2 dni po perigeju (perigej je bil v petek, 18. avgusta 2017), je bil lunin navidezni premer večji med popolnim sončevim mrkom v ponedeljek, 21. avgusta 2017.

Leta 2017 je bil še en sončev mrk, veliki kolobarjasti sončev mrk (99,223%) 26. februarja.

Mrki leta 2017[uredi | uredi kodo]

Sončevi mrki na dvižnem vozlu 2015–2018[uredi | uredi kodo]

Astronomi brez meja so začeli zbirati očala za opazovanje mrka za Latinsko Ameriko za popolni mrk, ki se je zgodil 2. julija 2019, in za Azijo za kolobarjasti mrk 26. decembra 2019.[20]

V istem obdobju mrkov se je zgodil tudi delni lunin mrk 7. avgusta 2017. Viden je bil preko Afrike, Azije, Avstralije in vzhodne Evrope.

Tzolkineks[uredi | uredi kodo]

Polovični saros[uredi | uredi kodo]

Tritos[uredi | uredi kodo]

145. sončev saros[uredi | uredi kodo]

Ineks[uredi | uredi kodo]

Sončevi mrki 2015–2018[uredi | uredi kodo]

Ta mrk je del semestrskih serij. Mrk v ciklu Sončevih mrkov se ponovi na približno vsakih 177 dni in 4 ur (en semester) na izmeničnih vozlih Luninega tira.[21]

145. sončev saros[uredi | uredi kodo]

Ta sončev mrk je del 145. saroškega cikla, ki mrke ponovi na vsakih 18 let, 11 dni in 8 ur. Saros vsebuje 77 mrkov. Začel se je z delnim mrkom 4. januarja 1639, kolobarjasti mrki pa so se začeli vrstiti od 6. junija 1891 naprej. Prvi hibridni mrk je bil 17. junija 1909, sledili pa so mu popolni mrki od 29. junija 1927, do 9. septembra 2648. Saros se konča s 77. članom, ki bo delni mrk 17. aprila 3009. Najdaljši mrk se bo zgodil 25. junija 2522, saj bo popolnost trajala kar 7 minut in 12 sekund. Vsi mrki v tem sarosu se zgodijo na luninem dvižne vozlu.

Cikel ineks[uredi | uredi kodo]

Mrk je del dolgega cikla ineks, ki se ponavlja na izmeničnih vozlih na vsakih 358 sinodskih mesecih (≈ 10.571,95 dni ali 29 let minus 20 dni). Njihov izgled in širina so nepravilni, ker niso sinhronizirani z anomalističnim mesecem (perigejeva perioda). Skupine 3 ciklov ineks (≈ 87 let minus 2 meseca) si pridejo blizu (≈ 1,151.02 anomalističnih mesecev), torej so mrki podobni v teh skupinah.

Metonov niz[uredi | uredi kodo]

Metonov niz ponovi mrke na vsakih 19 let (6939,69 dni). Traja približno 5 ciklov. Mrki se zgodijo v skoraj enakem koledarskem datumu. Oktonski podnizi se ponovijo na 1/5 časa trajanja Metonovega cikla, oziroma na vsakih 3,8 let (1387,94 dni).

Vsi mrki v tej tabeli se zgodijo na Luninem dvižnem vozlu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Pomembnejši popolni sončevi mrki, ki prečijo ZDA med 1900 in 2050:

Pomembnejši kolobarjasti sončevi mrki, ki prečijo ZDA med 1900 in 2050:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. See, e.g., Steed, Edward (September 4, 2017). "The Great American Eclipse of 2017". The New Yorker. Pridobljeno dne October 29, 2017.
  2. Chan, Melissa (July 25, 2017). "The 2017 Total Solar Eclipse: Everything You Need to Know". Time. Pridobljeno dne August 22, 2017.
  3. Wolfram, Stephen (August 15, 2017). "When Exactly Will the Eclipse Happen? A Multimillenium Tale of Computation". Wolfram Blog. Pridobljeno dne August 17, 2017.
  4. "How to view the partial solar eclipse in Hawaii". KHON2 Nexstar Media Group. August 15, 2017. Pridobljeno dne August 21, 2017.
  5. ABC News (August 22, 2017). "Total solar eclipse experience from coast to coast".
  6. Celestron (September 26, 2017). "Eclipse Across America".
  7. "Wyoming prepares for total solar eclipse in 2017". CTV News. August 19, 2017. Pridobljeno dne August 24, 2017.
  8. "Amazon offers refunds to customers who bought fake eclipse glasses". CBC News. August 15, 2017. Pridobljeno dne August 19, 2017.
  9. "Eclipse: Who? What? Where? When? and How?". NASA. Pridobljeno dne October 18, 2018.
  10. "Voyages of Discovery: 2017 Total Solar Eclipse". astroadventures.net. Astro Adventures. Pridobljeno dne July 30, 2017.
  11. Malik, Tariq (August 18, 2017). "Here's a Timeline of When the 2017 Solar Eclipse Begins and Ends". space.com. Pridobljeno dne August 21, 2017.
  12. "The Solar Eclipse: What to Expect". The New York Times. August 21, 2017. Pridobljeno dne August 21, 2017.
  13. "2017 August 21 Total Solar Eclipse". USNO. Pridobljeno dne April 25, 2014.
  14. Nicholls, Will (August 3, 2017). "NASA to Chase Solar Eclipse with Jets for Clearest Ever Photos of Corona". PetaPixel. Pridobljeno dne August 21, 2017.
  15. SmarterEveryDay (August 22, 2017). "Space Station Transiting 2017 ECLIPSE, My Brain Stopped Working – Smarter Every Day 175".
  16. "See 4 planets during the total eclipse - EarthSky.org". earthsky.org.
  17. "Rental Camera Gear Destroyed by the Solar Eclipse of 2017". LensRentals Blog (angleščina). September 1, 2017. Pridobljeno dne November 12, 2017.
  18. "Total Eclipse of the Sun to be commemorated on a Forever Stamp". United States Postal Service. April 27, 2017. Pridobljeno dne July 10, 2017.
  19. "Total Eclipse of the Sun". United States Postal Service (store). Pridobljeno dne June 27, 2017.
  20. Cooper, Gael (August 22, 2017). "Wait! Dig those eclipse glasses out of the garbage Here comes the sun. Astronomers Without Borders will be collecting the protective eyewear for use in future eclipses worldwide". Pridobljeno dne August 27, 2017.
  21. van Gent, R.H. "Solar- and Lunar-Eclipse Predictions from Antiquity to the Present". A Catalogue of Eclipse Cycles. Utrecht University. Pridobljeno dne 6 October 2018.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Bakich, Michael E. (2016). Your Guide to the 2017 Total Solar Eclipse. The Patrick Moore Practical Astronomy Series. New York, NY: Springer. ISBN 978-3-319-27630-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]