Sončevi mrki na Marsu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kolobarjasti mrk Sonca zaradi lune Fobos (Curiosity, 20. avgust 2013)
Sončev mrk od Fobosa, večje od dveh Marsovih lun, v realnem času (Curiosity, 20. avgust 2013)

Dve Marsovi luni, Fobos in Deimos, sta veliko manjši kot Luna, kar zelo zmanjša verjetnost za sončev mrk na tem planetu.[1][2] Noben izmed luninih premerov ni dovolj velik, da bi popolnoma prekril sončev disk, torej se zgodijo le kolobarjasti sončevi mrki in se lahko obravnavajo kot prehodi.

Mrki zaradi Fobosa[uredi | uredi kodo]

Prehod Fobosa (Opportunity, marec 2004)

Zaradi majhne velikosti Fobosa (okoli 20 krat 25 km (12 krat 16 mi)) in njegovega hitrega gibanja ne bo opazovalec na Marsu nikoli videl daljšega sončevega mrka kot 30 sekund. Fobos potrebuje 7 ur in 39 minut za obhod Marsa, medtem ko je Marsov dan enak 24 ur in 37 minut. To pomeni, da se lahko na Marsu zgodita dva mrka na dan. A mrki niso popolni; so le kolobarjasti, saj Fobos ni dovolj velik ali blizu Marsa za popolne.

Prehodi Deimosa[uredi | uredi kodo]

Deimos je premajhen (okoli 15 krat 10 km (9,3 krat 6,2 mi)) in predaleč od Marsa, da bi povzročil mrk. Opazovalec bi videl le majhno piko, ki bi prečkal Sončev disk.

Pogled z Zemlje[uredi | uredi kodo]

Obe luni sta premajhni, da bi pustili na Marsu sence, ki bi jih lahko videli z Zemlje. A le malo za prvimi umetnimi sateliti, ki so bili položeni v orbito okoli Marsa, se je na fotografijah razpoznala senca Fobosa. Eno od teh slik je fotografiral tudi rover Opportunity agencije NASA.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »See a solar eclipse from Mars«. NBC News. 10. marec 2004. Pridobljeno 22. avgusta 2017.
  2. »JPL News -- NASA Rovers Watching Solar Eclipses by Mars Moons«. Jpl.nasa.gov. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2011. Pridobljeno 22. avgusta 2017.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]