Sončev mrk 2. avgusta 2027

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sončev mrk
02. 08 2027
Zemljevid
Vrsta mrka
NaravaPopolni
Gama0,1421
Magnituda1,079
Največji mrk
Trajanje383 sec (6 m 23 s)
Koordinate25,5N 33,2E
Največ. širina razpona258 km (160 mi)
Časi (UTC)
Največji mrk10:07:50
Sklici
Saros136 (38 od 71)
Katalog # (SE5000)9568

V ponedeljek, 2. avgusta 2027, se bo na večjem delu srednje vzhodne poloble zgodil popolni sončev mrk. Potoval bo preko vzhodnega Atlantika do Gibraltarske ožine med Španijo in Marokom. Popolnost bo vidna na jugu Španije, pa tudi na delih Severne Afrike, Srednjega Vzhoda in na Afriškem rogu. Delni mrk bo viden na večini vzhodne poloble. Večja mesta na poti popolnosti vključujejo Luxor v Srednjem Egiptu, Džeda in Meka v južni Savdski Arabiji in Sana'a v južnem Jemnu. V Tuniziji bo to prvi od treh popolnih mrkov, ki bodo v 21. stoletju prečkali srednji del države.[1]

Maksimalno bo popolnost trajala v Egiptu, približno 60 km jugovzhodno od Luxorja, trajal bo namreč 6 minut in 22 sekund.[2]

Slike[uredi | uredi kodo]

Animirana pot

Povezani mrki[uredi | uredi kodo]

Sončevi mrki 2026–2029[uredi | uredi kodo]

Ta mrk je del semestrskih serij. Mrk v ciklu Sončevih mrkov se ponovi na približno vsakih 177 dni in 4 ur (en semester) na izmeničnih vozlih Luninega tira.[3]

136. saros[uredi | uredi kodo]

136. sončev saros, ki se ponovi na vsakih 18 let in 11 dni, vsebuje 71 mrkov. Serija se je pričela z delnim mrkom 14. junija 1360, od 8. septembra 1504 pa so potekali kolobarjasti mrki. Od 22. novembra 1612 do 17. januarja 1703 so sledili hibridni mrki, popolni mrki pa od 27. januarja 1721 do 13. maja 2496. Serija se konča z 71. članom, ki bo delni mrk 30. julija 2622. Skupaj bo saros trajal 1262 let. Najdaljši mrk se je zgodil 20. junija 1955, saj je najdlje trajal 7 minut in 7,74 sekund. Vsi mrki v tej seriji so na Luninem padnem vozlu.[4]

Metonske serije[uredi | uredi kodo]

Metonov niz ponovi mrke na vsakih 19 let (6939,69 dni). Traja približno 5 ciklov. Mrki se zgodijo v skoraj enakem koledarskem datumu. Oktonski podnizi se ponovijo na 1/5 časa trajanja Metonovega cikla, oziroma na vsakih 3,8 let (1387,94 dni).

Vsi mrki v tej tabeli so se zgodili na Luninem padnem vozlu.[5]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. »Map of Solar Eclipse of August 2, 2027« (zemljevid). »Solar Eclipse Maps«. NASA. Pridobljeno 21. oktobra 2017.
  2. »Longest Duration of Total Solar Eclipse of 2027 Aug 02«. NASA Goddard Space Flight Center. NASA. Pridobljeno 7. septembra 2017.
  3. van Gent, R.H. »Solar- and Lunar-Eclipse Predictions from Antiquity to the Present«. A Catalogue of Eclipse Cycles. Utrecht University. Pridobljeno 6. oktobra 2018.
  4. SEsaros136 at NASA.gov
  5. Freeth, Tony. »Note S1: Eclipses & Predictions«. plos.org. Pridobljeno 6. oktobra 2018.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]