Sodražica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sodražica
Sodražica is located in Slovenija
Sodražica
Sodražica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°45′41.79″N 14°38′10.68″E / 45.7616083°N 14.6363000°E / 45.7616083; 14.6363000Koordinati: 45°45′41.79″N 14°38′10.68″E / 45.7616083°N 14.6363000°E / 45.7616083; 14.6363000
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Jugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajina Dolenjska
Občina Sodražica
Površina
 • Skupno 10,0 km2
Nadmorska višina 538 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 823
 • Gostota 82 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1317 Sodražica
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Sodražica je urbanizirano obcestno naselje z gručastim jedrom, središče občine Sodražica. Je na razširjenem delu doline ponikalnice Bistrice. Na jugu se boči z mešanim gozdom porasla Travna gora (913 m), severni del Velike gore, na vzhodu se naselje naslanja na Strmco (600 m), na severu pa ga obdajajo južni odrastki Slemen. Večina hiš stoji ob cesti Žlebič - Nova vas na desnem bregu Bistrice, od katere se odcepita cesti proti Sv. Gregorju in Loškemu potoku. Novi del naselja imenovan na Pesek se širi proti zahodu ob cesti proti Jelovcu.

V pol kilometra oddaljenem Izverju sta vodno zajetje in zbiralnik. Tam deluje tudi smučišče. V okolici naselja prevladujejo travniki.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kraj se prvič omenja leta 1220, šola deluje od leta 1811, župnija pa od leta 1862. Prometna lega v smeri proti Blokam in Trstu ji je dajala velik pomen. Leta 1865 je postala trg, kar je bila tudi posledica dejstva, da je postala središče suhe robe. Imela je številne sejme, od srede 18. stoletja tudi tedenski tržni dan. Odprtje kočevske železniške proge leta 1893 je njen pomen zmanjšalo. Med 2. svetovno vojno je bilo naselje močno poškodovano.

V naselju Petrinci se je rodila mistikinja Magdalena Gornikova.

Sakralna dediščina[uredi | uredi kodo]

V jedru stoji župnijska cerkev sv. Marije Magdalene iz leta 1745. Leta 1863 prenovljena in leta 1927 povečana po načrtih arhitekta Horvata. Glavni krilni oltar iz leta 1929 je delo Ivana Vurnika. Barvna okna v prezbiteriju si je zamislil Stane Kregar, v ladji pa Tomaž Perko. Baročne orgle, pozitiv, izdelek Janeza Fallerja iz konca 17. stoletja, ki je bil prenešen iz depoja Narodnega muzeja v Ljubljani, je predelal Brane Košir. Zvon iz leta 1877 je vlil Albert Samassa.

Na Strmci stoji cerkev žalostne Matere božje.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Sodražica v Wikimedijini zbirki