Nova Štifta, Sodražica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nova Štifta, Sodražica
Nova Štifta, Sodražica se nahaja v Slovenija
Nova Štifta, Sodražica
Nova Štifta, Sodražica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°44′46″N 14°39′50″E / 45.746°S 14.664°V / 45.746; 14.664
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaSodražica
Površina
 • Skupno0,26 km2
Nadm. višina
614 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno8
 • Gostota31 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi

Nova Štifta je naselje v Občini Sodražica.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zaselek se nahaja na vrhu holma z nadmorsko višino 622 m, nad zahodnim robom Ribniškega polja, ob vzhodnem vznožju Travne gore. Od Sodražice je oddaljena 4 km in od Ribnice 6 km. Od tod se po strmem gozdnatem pobočju in serpentinasti gozdni cesti pride do planinske koče na Travni gori. V letu 2016 je tukaj živelo 9 prebivalcev.[2]

Izvor pomena krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Krajevno ime vsebuje izposojenko iz nemščine Stift v pomeni 'samostan, cerkvena ustanova'; v kraju namreč stoji romarska cerkev, na kar se navezuje zgoraj omenjena nemška beseda.[3]

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Nova Štifta je znana predvsem po baročni romarski cerkvi Vnebovzetja Device Marije. Svetišče so postavili v letih 1641−1671 po naročilu ribniškega graščaka Jurija Khisla zaradi čudežnega prikazovanja luči na vzpetini Brinov vrh (622 mnm). Cerkev sestavljata osmerokotna ladja in manjši prezbiterij kvadratnega tlorisa s porezanimi vogali. Zunaj obdaja pročelje pokrit arkadni hodnik, znotraj se boči 27 m visoka kupola, nad njo je zvonik z baročno kapo. Svetišče je verjetno kopija renesančne cerkve Santa Maria Incoronata iz Lodija pri Milanu. Stavba je bila vzor mnogim poznejšim sakralnim gradnjam na Slovenskem.[4]

Posebnost Nove Štifte sta tudi dve veliki lipi (od prvotnih štirih) (visoki okrog 25 m in stari okrog 370 let). V krošnji večje lipe se nahaja lesena uta, do katere vodi 30 stopnic. Poleg cerkve stoji frančiškanski samostan, sicer pa se v zaselku nahajajo še tri hiše.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. SURS [1]
  3. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
  4. Enciklopedija Slovenije. (1994). Knjiga 8. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]