Slovensko morje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Piranski zaliv.

Slovensko morje predstavlja približno tretjino površine celotnega Tržaškega zaliva. Leži v severnem delu tega zaliva. Slovensko morje sestavljata dva večja zaliva, Koprski (ki vsebuje mdr. Ankaranski zaliv, Simonov zaliv, Mesečev zaliv in Strunjanski zaliv) ter Piranski zaliv (s Portoroškim in Sečoveljskim zalivom) Najbolj prometno obremenjen del slovenskega morja je Koprski zaliv, ki predstavlja pot v Luko Koper, edino slovensko tovorno pristanišče. Na severu in zahodu slovensko morje meji na Italijo (do kopnega pride meja v manjšem zalivu sv. Jerneja med Debelim in Tankim rtičem), na jugu pa na Hrvaško v Piranskem zalivu.

Slovensko morje je pretežno plitvo. V Piranskem zalivu morje doseže globino do 20 metrov, medtem ko v Koprskem zalivu doseže do 28 metrov globine. Najgloblja točka se nahaja 300 metrov severozahodno od Piranske punte, kjer morje doseže globino do 38 metrov globoko. Na dnu te točke se nahaja betonska piramida, na kateri je na glavo vrisan slovenski grb, nad njim pa tablica, z napisom: »Najgloblja točka slovenskega morja 38,4 m.« Ta piramida je označena z bojo, ki sega do površja morske gladine.[1]

Koprski zaliv in Debeli rtič v ozadju.

Živali, ki prebivajo v slovenskem morju, vključujejo razne ribe, leščurje, rakovice, lignje, sipe, morske konjičke, meduze, morske želve, hobotnice, delfine ter občasno tudi morske pse, ki pa človeku niso nevarni. Le redko kdaj se zgodi, da zaide tudi vrsta morskega psa, ki je človeku nevarna, pretežno na odprtem delu morja. Morsko dno je pretežno peščeno, ob obali pa tudi kamnito in z morsko travo.[2] V Slovenskem morju se nahaja tudi več ladijskih razbitin, od katerih je najbolj znana in obiskana razbitina ladje SS Rex, ki se nahaja ob obali med Izolo in Koprom.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Najglobja točka slovenskega morja«.
  2. »Slovensko morje – očarljivo bogastvo, ki ga je treba ohranjati«. Dnevnik.