Pojdi na vsebino

Sibirsko federalno okrožje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sibirsko federalno okrožje

Сибирский федеральный округ
Federalno okrožje Rusije
Lega Sibirskega federalnega okrožja
Lega Sibirskega federalnega okrožja
55°N 83°E / 55°N 83°E / 55; 83
Država Rusija
Ustanovitev18. maj 2000
Upravno središčeNovosibirsk
Upravljanje
 • Predsedniški odposlanecAnatolij Serišev
Površina
 • Skupaj4.361.800 km2
Rang2.
Prebivalstvo
 (2010)
 • Skupaj17.178.298[2]
 • Rang3.
 • Gostota3,8 preb./km2
Časovni pasovi
Omska oblastUTC+06:00 (omski čas)
večina okrožjaUTC+07:00 (krasnojarski čas)
Irkutska oblastUTC+08:00 (irkutski čas)
Federalni subjekti10
Ekonomske regije2
HDI (2019)0,796[3]
visok · 7.
Spletna stranwww.sfo.gov.ru

Sibirsko federalno okrožje (rusko Сиби́рский федера́льный о́круг, latinizirano: Sibirskij federal'nyj okrug) je eno od osmih federalnih okrožij Rusije. Po popisu iz leta 2010[2] je na območju 4.361.800 kvadratnih kilometrov živelo 17.178.298 prebivalcev. Federalno okrožje bi bila 7. največja država na svetu. Celotno federalno okrožje leži znotraj Severne Azije.

Krasnojarski okraj

Okrožje je bilo ustanovljeno s predsedniškim odlokom 13. maja 2000 in pokriva približno 30 % celotne površine Rusije.[4] Novembra 2018 sta bila Republika Burjatija in Zabajkalski okraj izločena iz Sibirskega federalnega okrožja in dodana Daljnovzhodnemu federalnemu okrožju v skladu z odlokom, ki ga je izdal ruski predsednik Vladimir Putin.[5]

Geografsko "središče Azije", Republika Tuva

Demografija

[uredi | uredi kodo]

Federalni subjekti

[uredi | uredi kodo]

Okrožje obsega zahodnosibirsko (del) in vzhodnosibirsko gospodarsko regijo ter deset federalnih subjektov:

Sibirsko federalno okrožje
# Zastava Grb Federalni subjekt Površina km2[1] Št. prebivalcev (2010) Glavno mesto
Upravni center 		Zemljevid
1 Republika Altaj 92.900 206.168 Gorno-Altajsk
2 Altajski okraj 168.000 2.419.755 Barnaul
3 Irkutska oblast 774.800 2.248.750 Irkutsk
4 Kemerovska oblast 95.700 2.763.135 Kemerovo
5 Krasnojarski okraj 2.366.800 2.828.187 Krasnojarsk
6 Novosibirska oblast 177.800 2.665.911 Novosibirsk
7 Omska oblast 141.100 1.977.665 Omsk
8 Tomska oblast 314.400 1.047.394 Tomsk
9 Republika Tuva 168.600 307.930 Kizil
10 Republika Hakasija 61.600 532.403 Abakan

Religija in etnična pripadnost

[uredi | uredi kodo]
Religija v Sibirskem zveznem okrožju od leta 2012 (Sreda Arena Atlas)[6][7]
Ruska pravoslavna Cerkev
  
 28.9%
Druge Vzhodne pravoslavne cerkve
  
 1.9%
Drugo krščanstvo
  
 5.2%
Islam v Rusiji
  
 1.4%
Budizem v Rusiji
  
 1.2%
Domače vere
  
 1.6%
Duhovno ne pa versko
  
 33.2%
Ateizem in neverni
  
 18.7%
Drugo in neprijavljeno
  
 7.9%

Po raziskavi iz leta 2012 28,9 % prebivalstva sedanjih federalnih subjektov Sibirskega federalnega okrožja (razen Burjatije in Zabajkalskega okraja) pripada Ruski pravoslavni cerkvi, 5,2 % je nepovezanih generičnih kristjanov, 1,9 % je pravoslavnih vernikov, ki ne pripadajo nobeni cerkvi ali se drži drugih (neruskih) pravoslavnih cerkva, 1,4 % je privržencev islama, 1,2 % je privržencev budizma in 1,6 % se drži neke domače vere, kot so rodnoveri, tengrizem ali tuvanski šamanizem. Poleg tega se 33,2 % prebivalcev izjavlja za »duhovne, a ne religiozne«, 18,7 % je ateistov, 7,9 % pa sledi drugim religijam ali pa na vprašanje ni odgovorilo.

Etnična karta Sibirskega federalnega okrožja po mestnih in podeželskih naseljih, popis 2010

Etnična sestava po popisu 2010:

Skupaj – 19.256.426

  • Rusi – 16.542.506 (85,91 %)
  • Burjati – 442.794 (2,30 %)
  • Tuvanci – 259.971 (1,35 %)
  • Ukrajinci – 227.353 (1,18 %)
  • Tatari – 204.321 (1,06 %)
  • Nemci – 198.109 (1,03 %)
  • Kazahstanci – 117.507 (0,61 %)
  • Altajci – 72.841 (0,38 %)
  • Hakasi — 70.859 (0,37 %)
  • Armenci – 63.091 (0,33 %)
  • Azerbajdžanci – 54.762 (0,28 %)
  • Belorusi – 47 829 (0,25 %)
  • Uzbekistanci – 41.799 (0,22 %)
  • Čuvaši – 40.527 (0,21 %)
  • Tadžiki – 32.419 (0,17 %)
  • Kirgizi – 30.871 (0,16 %)
  • Mordvini – 19.238 (0,10 %)
  • Romi – 15.162 (0,08 %)
  • Baškirji – 12 929 (0,07 %)
  • Šorci – 12 397 (0,06 %)
  • Korejci – 11.193 (0,06 %)
  • Moldavci – 11 155 (0,06 %)
  • Evenki – 10.243 (0,05 %)
  • Judje – 9.642 (0,05 %)
  • Mari – 9.116 (0,05 %)
  • Kitajci — 9.075 (0,05 %)
  • Udmurti – 8.822 (0,05 %)
  • Poljaki – 8.435 (0,04 %)
  • Gruzijci – 7.884 (0,04 %)
  • Estonci – 7.112 (0,04 %)
  • Dolgani – 5.854 (0,03 %)
  • Osebe, ki niso navedle državljanstva – 561.206 (2,91 %)

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »1.1. ОСНОВНЫЕ СОЦИАЛЬНО-ЭКОНОМИЧЕСКИЕ ПОКАЗАТЕЛИ в 2014 г.« [MAIN SOCIOECONOMIC INDICATORS 2014]. Regions of Russia. Socioeconomic indicators - 2015 (v ruščini). Russian Federal State Statistics Service. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2018. Pridobljeno 26. julija 2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 Ruska zvezna državna statistična služba (2011). »Всероссийская перепись населения 2010 года. Том 1« [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010, vol. 1]. Всероссийская перепись населения 2010 года [Vseruski prebivalstveni popis leta 2010] (v ruščini). Ruska zvezna državna statistična služba.
  3. ↑ »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 20. julija 2021.
  4. ↑ »Siberia Federal District, Russia (Siberian)«. RussiaTrek.org. Pridobljeno 15. julija 2012.
  5. ↑ »Официальный интернет-портал правовой информации«. publication.pravo.gov.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. februarja 2022. Pridobljeno 4. novembra 2018. Arhivirano 2022-02-05 na Wayback Machine.
  6. ↑ "Arena: Atlas of Religions and Nationalities in Russia" Arhivirano 2017-12-06 na Wayback Machine.. Sreda, 2012.
  7. ↑ 2012 Arena Atlas Religion Maps. "Ogonek", № 34 (5243), August 27, 2012. Retrieved April 21, 2017. Archived.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sibirsko_federalno_okrožje&oldid=6345404«