Shistosomoza
| Shistosomoza | |
|---|---|
| Klasifikacija in zunanji viri | |
 Posledice shistosomoze pri 11-letnem dečku: viden je povečan trebuh zaradi trebušne vodenice (ascitesa), posledica odpovedi jeter | |
| MKB-10 | B65 |
| MKB-9 | 120 |
| MedlinePlus | 001321 |
| MeSH | D012552 |
Shistosomoza (znana tudi kot bilharzioza[1], polžja mrzlica in kuga Katayama)[2][3] je bolezen, ki jo povzroča zajedavski črv vrste Schistosoma.[4] Okuži lahko sečila ali črevesje.[4] Simptomi so lahko med drugim bolečina v trebuhu, driska, krvavo blato ali kri v seču.[4] Pri osebah, ki so okužene dlje časa, lahko pride do okvare jeter, odpovedi ledvic, neplodnosti, ali pa do raka mehurja.[4] Pri otrocih lahko povzroči slabo rast in težave pri učenju.[4]
Bolezen se prenaša s stikom z vodo, ki vsebuje zajedavce.[4] Ti zajedavci se sproščajo iz okuženih sladkovodnih polžev.[4] Bolezen je še posebej pogosta v državah v razvoju med otroki, ki se bolj verjetno igrajo v okuženih vodah.[4] Druge visoko rizične skupine so kmetje, ribiči in ljudje, ki okuženo vodo rabijo za vsakdanja opravila.[4] Bolezen spada v skupino okužb helminti.[5] Diagnoza se opravlja z iskanjem jajčec zajedavca v seču ali blatu prizadete osebe.[4] Lahko se tudi potrdi na osnovi protiteles proti bolezni v krvi.[4]
Bolezen se preprečuje z izboljšanjem dostopa do čiste vode in zmanjšanjem števila polžev.[4] Na področjih, kjer je bolezen pogosta, lahko vse obolele obdelamo naenkrat in letno z zdravilom prazikvantel.[4] Na ta način se zmanjša število okuženih in omeji širjenje bolezni.[4] Prazikvantel je tudi zdravilo, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsem, za katere se ve, da so okuženi.[4]
Shistosomoza prizadeva skoraj 210 milijonov ljudi po vsem svetu,[6] in po ocenah 12.000[7] do 200.000 obolelih umre letno zaradi nje.[8] Bolezen je najpogostejša v Afriki, kot tudi Aziji in Južni Ameriki.[4] Na območjih, kjer je bolezen pogosta, živi okoli 700 milijonov ljudi v več kot 70 državah.[8][9] Kar se ekonomskih posledic parazitske bolezni tiče, je shistosomoza na drugem mestu za malarijo.[10] Od antike do začetka 20. stoletja, so v Egiptu kri v seču, simptom shistosomoze, razumeli kot moško različico menstruacije in kot znak, da deček ni več otrok, temveč odrasel moški[11] [12] Bolezen uvrščamo med zapostavljene tropske bolezni.[13]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Theodor Bilharz (Sigmaringen, 1825 - Kairo, 1862) je leta 1851 opisal črva Distomum haematobium in dokazal prisotnost jajčec črva v seču bolnikov ter njegovih ličink v vodi Nila. Bolezen so v njegovo čast leta 1856 imenovali Bilharzia haematobia.
- ↑ "Schistosomiasis (bilharzia)". NHS Choices. 17.12.2011. Pridobljeno dne 15.3.2014.
- ↑ "Schistosomiasis". Patient.co.uk. 12.2.2013. Pridobljeno dne 11.6.2014.
- ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 "Schistosomiasis Fact sheet N°115". World Health Organization. februar 2014. Pridobljeno dne 15.3.2014.
- ↑ "Chapter 3 Infectious Diseases Related To Travel". cdc.gov. 1.8.2013. Pridobljeno dne 30.11.2014.
- ↑ Fenwick A. (2012). "The global burden of neglected tropical diseases". Public health 126 (3): 233–6. PMID 22325616. doi:10.1016/j.puhe.2011.11.015.
- ↑ Lozano R s sod. (2012). "Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010". Lancet 380 (9859): 2095–128. PMID 23245604. doi:10.1016/S0140-6736(12)61728-0.
- ↑ 8,0 8,1 Thétiot-Laurent SA, Boissier J, Robert A, Meunier B. (2013). "Schistosomiasis Chemotherapy". Angewandte Chemie (International ed. in English) 52 (31): 7936–56. PMID 23813602. doi:10.1002/anie.201208390.
- ↑ "Schistosomiasis A major public health problem". World Health Organization. Pridobljeno dne 15.3.2014.
- ↑ The Carter Center. "Schistosomiasis Control Program". Pridobljeno dne 17.7.2008.
- ↑ Kloos, David R. (2002). "The Paleoepidemiology of Schistosomiasis in Ancient Egypt" (PDF). Human Ecology Review 9 (1): 14–25.
- ↑ Rutherford P. (2000). "The Diagnosis of Schistosomiasis in Modern and Ancient Tissues by Means of Immunocytochemistry". Chungara, Revista de Antropología Chilena 32 (1). ISSN 0717-7356.
- ↑ "Neglected Tropical Diseases". cdc.gov. 6.6.2011. Pridobljeno dne 28.11.2014.
