Shistosomoza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Shistosomoza
Klasifikacija in zunanji viri
Posledice shistosomoze pri 11-letnem dečku: viden je povečan trebuh zaradi trebušne vodenice (ascitesa), posledica odpovedi jeter
MKB-10 B65
MKB-9 120
MedlinePlus 001321
MeSH D012552

Shistosomoza (znana tudi kot bilharzioza[1], polžja mrzlica in kuga Katayama)[2][3] je bolezen, ki jo povzroča zajedavski črv vrste Schistosoma.[4] Okuži lahko sečila ali črevesje.[4] Simptomi so lahko med drugim bolečina v trebuhu, driska, krvavo blato ali kri v seču.[4] Pri osebah, ki so okužene dlje časa, lahko pride do okvare jeter, odpovedi ledvic, neplodnosti, ali pa do raka mehurja.[4] Pri otrocih lahko povzroči slabo rast in težave pri učenju.[4]

Bolezen se prenaša s stikom z vodo, ki vsebuje zajedavce.[4] Ti zajedavci se sproščajo iz okuženih sladkovodnih polžev.[4] Bolezen je še posebej pogosta v državah v razvoju med otroki, ki se bolj verjetno igrajo v okuženih vodah.[4] Druge visoko rizične skupine so kmetje, ribiči in ljudje, ki okuženo vodo rabijo za vsakdanja opravila.[4] Bolezen spada v skupino okužb helminti.[5] Diagnoza se opravlja z iskanjem jajčec zajedavca v seču ali blatu prizadete osebe.[4] Lahko se tudi potrdi na osnovi protiteles proti bolezni v krvi.[4]

Bolezen se preprečuje z izboljšanjem dostopa do čiste vode in zmanjšanjem števila polžev.[4] Na področjih, kjer je bolezen pogosta, lahko vse obolele obdelamo naenkrat in letno z zdravilom prazikvantel.[4] Na ta način se zmanjša število okuženih in omeji širjenje bolezni.[4] Prazikvantel je tudi zdravilo, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsem, za katere se ve, da so okuženi.[4]

Shistosomoza prizadeva skoraj 210 milijonov ljudi po vsem svetu,[6] in po ocenah 12.000[7] do 200.000 obolelih umre letno zaradi nje.[8] Bolezen je najpogostejša v Afriki, kot tudi Aziji in Južni Ameriki.[4] Na območjih, kjer je bolezen pogosta, živi okoli 700 milijonov ljudi v več kot 70 državah.[8][9] Kar se ekonomskih posledic parazitske bolezni tiče, je shistosomoza na drugem mestu za malarijo.[10] Od antike do začetka 20. stoletja, so v Egiptu kri v seču, simptom shistosomoze, razumeli kot moško različico menstruacije in kot znak, da deček ni več otrok, temveč odrasel moški[11] [12] Bolezen uvrščamo med zapostavljene tropske bolezni.[13]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Theodor Bilharz (Sigmaringen, 1825 - Kairo, 1862) je leta 1851 opisal črva Distomum haematobium in dokazal prisotnost jajčec črva v seču bolnikov ter njegovih ličink v vodi Nila. Bolezen so v njegovo čast leta 1856 imenovali Bilharzia haematobia.
  2. "Schistosomiasis (bilharzia)". NHS Choices. 17.12.2011. Pridobljeno dne 15.3.2014. 
  3. "Schistosomiasis". Patient.co.uk. 12.2.2013. Pridobljeno dne 11.6.2014. 
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 "Schistosomiasis Fact sheet N°115". World Health Organization. februar 2014. Pridobljeno dne 15.3.2014. 
  5. "Chapter 3 Infectious Diseases Related To Travel". cdc.gov. 1.8.2013. Pridobljeno dne 30.11.2014. 
  6. Fenwick A. (2012). "The global burden of neglected tropical diseases". Public health 126 (3): 233–6. PMID 22325616. doi:10.1016/j.puhe.2011.11.015. 
  7. Lozano R s sod. (2012). "Global and regional mortality from 235 causes of death for 20 age groups in 1990 and 2010: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2010". Lancet 380 (9859): 2095–128. PMID 23245604. doi:10.1016/S0140-6736(12)61728-0. 
  8. 8,0 8,1 Thétiot-Laurent SA, Boissier J, Robert A, Meunier B. (2013). "Schistosomiasis Chemotherapy". Angewandte Chemie (International ed. in English) 52 (31): 7936–56. PMID 23813602. doi:10.1002/anie.201208390. 
  9. "Schistosomiasis A major public health problem". World Health Organization. Pridobljeno dne 15.3.2014. 
  10. The Carter Center. "Schistosomiasis Control Program". Pridobljeno dne 17.7.2008. 
  11. Kloos, David R. (2002). "The Paleoepidemiology of Schistosomiasis in Ancient Egypt" (PDF). Human Ecology Review 9 (1): 14–25. 
  12. Rutherford P. (2000). "The Diagnosis of Schistosomiasis in Modern and Ancient Tissues by Means of Immunocytochemistry". Chungara, Revista de Antropología Chilena 32 (1). ISSN 0717-7356. 
  13. "Neglected Tropical Diseases". cdc.gov. 6.6.2011. Pridobljeno dne 28.11.2014.