Zapostavljene tropske bolezni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

„Zapostavljene tropske bolezni“ (engl. neglected diseases, točneje neglected tropical diseases, skrajšano NTD) so skupina tropskih bolezni, do katerih prihaja v revnejših deželah in skupinah ljudi. Seznam tako imenovanih zapostavljenih bolezni se od vira do vira razlikuje; WHO navaja 17 prednostnih bolezni v tej skupini.[1]

Zapostavljene bolezni stojijo v senci tako imenovanih velikih „morilk“ Tretjega sveta (AIDSa, tuberkuloze in malarije), ki jim posvečajo veliko pozornost in temu ustrezno velika sredstva. NTD so omejene na Tretji svet, Aids, pa tgudi tuberkuloza, po drugi strani ogrožata tudi industrijske države. Za razliko od tipičnih bolezni razvitega sveta NTD ne morejo upati na kakega bogatega mecena, ki bi bil pripravljen - drugače kot v industrializiranih državah - . pokriti stroške raziskav in razvoja zdravil za NTD.

Zelo značilno za zapostavljene bolezni je, da jih povzročajo praživali in črvi. V industrializiranih deželah tako zaradi izboljšane higiene, klimatskih pogojev in odsotnosti prenašalcev (posebnih vrst muh in komarjev na primer) ne igrajo nobene vloge Dodatne razlike v primerjavi z boleznimi razvitega sveta, kot so AIDS, tuberkuloza in malarija, so:

  • Zapostavljene bolezni zmanjšujejo kvaliteto življenja obolelih in njih produktivnost, četudi se bolezen ne konča s smrtjo. Praviloma gre za kronična obolenja.
  • Simptomi bolezni se javljajo le počasi in zelo nejasno, tako da je prizadetemu težko ugotoviti, kaj je vzrok težav. Ljudje tako šele pozno, če sploh, iščejo pomoč.

Bolezni, ki jih povzročajo tripanozome[uredi | uredi kodo]

Bolezni, ki jih povzročajo črvi - helmintoze[uredi | uredi kodo]

Helmintoze, ki se prenašajo prek tal[uredi | uredi kodo]
  • Askariaza: preventiva v obliki skrbi za odtoke in higieno pri prehrani. To velja tudi za druge vrste trakulj.

Bakterijske okužbe[uredi | uredi kodo]

  • Gobavost.
  • Burulska razjeda. Težka razjedenost kože, antibiotiki niso uspešni. Inficirano/prizadeto tkivo je treba odstraniti kirurško, posledica je pohabljenost
  • Trahom je bakterijsko okuženje oči. V tropih je najpogostejši vzrok slepote.
  • Frambezija (endemične treponematoze).

Virusna obolenja[uredi | uredi kodo]

  • Mrzlica Denga. Povzročitelj bolezni, flavivirus, se prenaša s pikom komarja rumene mrzlice (Stegomyia aegypti, prej Aedes aegypti) ali azijskega tigrastega komarja, ki se zdaj širi po Evropi. Začetna infekcija običajno ni usodna, vendar okužba z enim od sero-tipov poveča nevarnost za druge okužbe z drugačnim sero-tipom. Posledica je zelo nevarna denga hemoragična mrzlica. Tako za začetno okužbo kot za hemoragično vročico ni zdravila. Možno je samo paliativno zdravljenje.
  • Čikungunja. Virus Chikungunya prenašata ravno tako komar rumene mrzlice in tigrasti komar.
  • Steklina.

Povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. WHO: Neglected tropical diseases,odpoklicano 5. decembra 2014