Burulska razjeda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Burulska razjeda
Buruli ulcer left ankle EID.jpg
Burulska razjeda na gležnju osebe iz Gane.
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10A31.1 (ILDS A31.120)
MKB-9031.1
DiseasesDB8568
MeSHD009165

Burulska razjeda ali burulski ulkus (znana tudi kot razjeda Bairnsdale, razjeda Searls ali razjeda Daintree [1][2][3]) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Mycobacterium ulcerans.[4] Zgodnjo fazo okužbe zaznamuje neboleč vozlič ali oteklina.[4] Ta vozlič se lahko razvije v razjedo.[4] Razjeda je v notranjosti lahko večja kot na površini kože [5] in je lahko obdana z oteklino.[5] Ob napredovanju bolezni lahko pride do okužbe kosti.[4] Burulska razjeda se najpogosteje pojavi na rokah in nogah;[4] vročina ni običajna.[4]

Vzrok[uredi | uredi kodo]

M. ulcerans izloča toksin, znan kot mikolakton, ki negativno vpliva na delovanje imunskega sistema in povroča celično smrt.[4] Bakterije iz iste družine povzročajo tudi tuberkulozo in gobavost (M. tuberculosis in M. leprae).[4] Ni znano, kako se bolezen širi.[4] Pri širjenju bolezni so morda prisotni tudi vodni viri.[5] V letu 2013 še ni bilo učinkovitega cepiva.[4][6]

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Pri zgodnjem zdravljenju osem tednov z antibiotiki je učinkovitost zdravljenja 80-%.[4] Pri zdravljenju se pogosto uporabljata zdravili rifampicin in streptomicin.[4] Namesto streptomycina se včasih uporabljata klaritromicin ali moksifloksacin.[4] Druga zdravljenja lahko vključujejo izrezovanje razjede.[4][7] Ko je okužba ozdravljena, se na prizadetem območju običajno pojavlja brazgotina.[6]

Epidemiologija[uredi | uredi kodo]

Burulska razjeda se najpogosteje pojavlja v ruralnih področjih podsaharske Afrike, še posebej v Slonokoščeni obali, pojavlja pa se tudi v Aziji, na področju zahodnega Pacifika in v Amerikah.[4] Primeri bolezni so bili zaznani v 32 državah.[5] Vsako leto se pojavi pet do šest tisoč primerov.[4] Bolezen se prav tako pojavlja pri številnih živalih.[4] Prvi je bolezen opisal Albert Ruskin Cook leta 1897.[5]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. James, William D.; Berger, Timothy G. et al. (2006). Andrews' Diseases of the Skin: clinical Dermatology. Saunders Elsevier. str. 340. ISBN 0-7216-2921-0. 
  2. Rapini, Ronald P.; Bolognia, Jean L.; Jorizzo, Joseph L. (2007). Dermatology: 2-Volume Set. St. Louis: Mosby. Chapter 74. ISBN 1-4160-2999-0. 
  3. Lavender CJ, Senanayake SN, Fyfe JA, et al. (January 2007). "First case of Mycobacterium ulcerans disease (Bairnsdale or Buruli ulcer) acquired in New South Wales". Med. J. Aust. 186 (2): 62–3. PMID 17223764. 
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 4,16 "Buruli ulcer (Mycobacterium ulcerans infection) Fact sheet N°199". World Health Organization. June 2013. Pridobljeno dne 23 February 2014. 
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Nakanaga, K; Yotsu, RR; Hoshino, Y; Suzuki, K; Makino, M; Ishii, N (2013). "Buruli ulcer and mycolactone-producing mycobacteria.". Japanese journal of infectious diseases 66 (2): 83–8. PMID 23514902. 
  6. 6,0 6,1 Einarsdottir T; Huygen K (November 2011). "Buruli ulcer". Hum Vaccin 7 (11): 1198–203. PMID 22048117. doi:10.4161/hv.7.11.17751. 
  7. Sizaire V, Nackers F, Comte E, Portaels F (2006). "Mycobacterium ulcerans infection: control, diagnosis, and treatment". Lancet Infect Dis 6 (5): 288–296. PMID 16631549. doi:10.1016/S1473-3099(06)70464-9.