Burulska razjeda
| Burulska razjeda | |
|---|---|
 | |
| Burulska razjeda na gležnju osebe iz Gane. | |
| Specialnost | infektologija  |
| Simptomi | nekroza |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | A31.1 (ILDS A31.120) |
| MKB-9 | 031.1 |
| DiseasesDB | 8568 |
| MeSH | D009165 |
Burulska razjeda ali burulski ulkus (znana tudi kot razjeda Bairnsdale, razjeda Searls ali razjeda Daintree [1][2][3]) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Mycobacterium ulcerans.[4] Zgodnjo fazo okužbe zaznamuje neboleč vozlič ali oteklina.[4] Ta vozlič se lahko razvije v razjedo.[4] Razjeda je v notranjosti lahko večja kot na površini kože [5] in je lahko obdana z oteklino.[5] Ob napredovanju bolezni lahko pride do okužbe kosti.[4] Burulska razjeda se najpogosteje pojavi na rokah in nogah;[4] vročina ni običajna.[4]
Vzrok[uredi | uredi kodo]
M. ulcerans izloča toksin, znan kot mikolakton, ki negativno vpliva na delovanje imunskega sistema in povroča celično smrt.[4] Bakterije iz iste družine povzročajo tudi tuberkulozo in gobavost (M. tuberculosis in M. leprae).[4] Ni znano, kako se bolezen širi.[4] Pri širjenju bolezni so morda prisotni tudi vodni viri.[5] V letu 2013 še ni bilo učinkovitega cepiva.[4][6]
Zdravljenje[uredi | uredi kodo]
Pri zgodnjem zdravljenju osem tednov z antibiotiki je učinkovitost zdravljenja 80-%.[4] Pri zdravljenju se pogosto uporabljata zdravili rifampicin in streptomicin.[4] Namesto streptomycina se včasih uporabljata klaritromicin ali moksifloksacin.[4] Druga zdravljenja lahko vključujejo izrezovanje razjede.[4][7] Ko je okužba ozdravljena, se na prizadetem območju običajno pojavlja brazgotina.[6]
Epidemiologija[uredi | uredi kodo]
Burulska razjeda se najpogosteje pojavlja v ruralnih področjih podsaharske Afrike, še posebej v Slonokoščeni obali, pojavlja pa se tudi v Aziji, na področju zahodnega Pacifika in v Amerikah.[4] Primeri bolezni so bili zaznani v 32 državah.[5] Vsako leto se pojavi pet do šest tisoč primerov.[4] Bolezen se prav tako pojavlja pri številnih živalih.[4] Prvi je bolezen opisal Albert Ruskin Cook leta 1897.[5]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ James, William D.; Berger, Timothy G.; in sod. (2006). Andrews' Diseases of the Skin: clinical Dermatology. Saunders Elsevier. str. 340. ISBN 0-7216-2921-0.
- ↑ Rapini, Ronald P.; Bolognia, Jean L.; Jorizzo, Joseph L. (2007). Dermatology: 2-Volume Set. St. Louis: Mosby. Chapter 74. ISBN 1-4160-2999-0.
- ↑ Lavender CJ; Senanayake SN; Fyfe JA; in sod. (Januar 2007). »First case of Mycobacterium ulcerans disease (Bairnsdale or Buruli ulcer) acquired in New South Wales«. Med. J. Aust. 186 (2): 62–3. PMID 17223764.
- ↑ 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 4,16 »Buruli ulcer (Mycobacterium ulcerans infection) Fact sheet N°199«. World Health Organization. Junij 2013. Pridobljeno 23. februarja 2014.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 Nakanaga, K; Yotsu, RR; Hoshino, Y; Suzuki, K; Makino, M; Ishii, N (2013). »Buruli ulcer and mycolactone-producing mycobacteria«. Japanese journal of infectious diseases. 66 (2): 83–8. PMID 23514902.
- ↑ 6,0 6,1 Einarsdottir T; Huygen K (november 2011). »Buruli ulcer«. Hum Vaccin. 7 (11): 1198–203. doi:10.4161/hv.7.11.17751. PMID 22048117.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Sizaire V; Nackers F; Comte E; Portaels F (2006). »Mycobacterium ulcerans infection: control, diagnosis, and treatment«. Lancet Infect Dis. 6 (5): 288–296. doi:10.1016/S1473-3099(06)70464-9. PMID 16631549.