Seznam invazij in okupacij Ukrajine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Ozemlje današnje Ukrajine je bilo v svoji zgodovini večkrat napadeno ali okupirano.

Konflikt Invazija Okupator(ji) Leto Podrobnosti
Mongolska invazija na Kijevsko Rusijo Obleganje Kijeva (1240) Mongolsko cesarstvo 1236–1242 Mongolsko cesarstvo je v 13. stoletju napadlo Kijevsko Rusijo in pri tem uničilo številna južna mesta, vključno s Kijevom in Černigovom.[1]
Krimsko-Nogajski suženjski napadi v Vzhodni Evropi Krimski kanat 1450–1769 Po navedbah ukrajinsko-kanadskega zgodovinarja Oresta Subtelnija je bilo »med 1450 in 1586 zabeleženih 86 napadov ter med 1600 in 1647 70 napadov. Čeprav ocene zajetih v posameznemu napadu segajo do 30.000, so povprečne številke segale do 3000 ... Samo v Podiliji je bila med 1578 in 1583 opuščena ali porušena ena tretjina vasi.«[2] Leta 1769 so med zadnjim tatarskim vdorom med rusko-turško vojno zajeli 20.000 sužnjev.[3]
Kmelnickov upor Bitka za Batih Republika obeh narodov 1652 Zaporoški kozaki pod vodstvom Bogdana Kmelnickega pri Batihu odbijejo poljsko-litovske sile.[4]
Rusko-poljska vojna (1654–1667) Bitka za Konotop (1659) Rusko carstvo 1659 Zaporoški kozaki pod vodstvom Ivana Vihovskega odbijejo sile Ruskega carstva v bitki pri Konotopu.[5]
Ukrajinska vojna za neodvisnost in sovjetsk-ukrajinska vojna

(1917–1921)
Sovjetska invazija na Ukrajino (1918) Ruska sovjetska federativna socialistična republika 1918 Začetno bojevanje je potekalo od januarja do junija 1918, končalo se je s posegom centralnih sil.[6]
Intervencija centralnih sil v Ukrajini (1918)  Nemško cesarstvo
 Avstro-Ogrska
Po dogovoru z Ukrajinsko ljudsko republiko v njo vstopijo sile Nemškega cesarstva in Avstro-Ogrske ter preženejo boljševike.[7]

Okupacija: Ukrajinska država (1918), nemška marionetna vlada nadzoruje večino ozemlja Ukrajine.

Sovjetska invazija na Ukrajino (1919) Ruska sovjetska federativna socialistična republika 1919 Invazija v polnem obsegu se je začela januarja 1919.[8]

Druga svetovna vojna
(1939–1945)
Madžarska invazija Karpatske Ukrajine Kraljevina Madžarska 1939 Kraljevina Madžarska je aneksirala Češkoslovaško in Čezkarpatsko Ukrajino.[9]

Okupacija: Podkarpastki guvernat (1939–1945), avtonomna pokrajina z vključeno Čezkarpatsko Ukrajino.

Sovjetska invazija Poljske in Ukrajine
(ukrajinska fronta)
 ZSSR Sovjetska Zveza je l. 1939 okupirala Poljsko in dele Zahodne Ukrajine.[10]

Okupacija: Po sovjetski okupaciji Galicije in Volhinje je Sovjetska zveza ozemlje držala do nemške okupacije novembra 1941. Ponovno so jo zavzeli leta 1944.[11]: 625 

Operacija Barbarossa  Nacistična Nemčija

Kraljevina Romunija

1941 Nacistična Nemčija je junija 1941 z romunsko pomočjo okupirala dele Sovjetske zveze, vključno z Ukrajino,[12][13] Do novembra so nadzirali vso Sovjetsko Ukrajino.[11]: 624 

Okupacija:

  • Državni komisariat Ukrajine (1941–1944), nemška zasedba večine države.[14]
  • Pridnestrski protektorat (1941–1944), romunska okupacija Pridnestrja.[13]
Rusko-ukrajinska vojna

(2014–danes)
Aneksija Krima Ruski federaciji  Ruska federacija 2014 Rusija je med februarjem in marcem 2014 okupirala in si priključila Krim kot Avtonomno republiko Krim,[15][16] in tudi zasedla vas Strilkove v Hersonski oblasti.[17]

Okupacija: Republika Krim in federativno mesto Sevastopol (2014–danes) je v Ukrajini in Združenih narodih obravnavana kot okupacija Ukrajine (kot del začasno okupiranih ozemelj Ukrajine).[18][19]

Vojna v Donbasu Po zaključku nemirov marca 2014 so ruske sile avgusta istega leta okupirale Donbas.[20][17] Poročilo Royal United Service Institute iz leta 2015 je dejalo, da je "prisotnost velikega števila pripadnikov ruskih oboroženih sil" postala "trajna značilnost" vojne po začetku invazije,[21] z neposrednimi spopadi ruskih in ukrajinskih oboroženih sil v bitki pri Ilovajsku[22][23] in bitki pri Debalcevi.[24] Manjši spopadi so se vrstili skozi 2022 navkljub številnim prekinitvam ognja.

Okupacija: Ukrajina Donecko ljudsko republiko in Lugansko ljudsko republiko (2014–danes), separatistični entiteti, nominalno neodvisni od Rusije, obravnava kot del začasno rusko okupiranega dela Ukrajine.

Ruska invazija na Ukrajino (2022)

2022 Rusija je z invazijo pričela 24. februarja.[25]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Martin, Michael (2017-04-17). City of the Sun: Development and Popular Resistance in the Pre-Modern West (angleščina). Algora Publishing. ISBN 978-1-62894-281-1.
  2. Subtelny, Orest (2000). Ukraine: A History. University of Toronto Press. str. 105–106. ISBN 0802083900. OCLC 940596634.
  3. Kizilov, Mikhail (2007). "Slave Trade in the Early Modern Crimea From the Perspective of Christian, Muslim, and Jewish Sources". Oxford University. 11 (1): 2–7.
  4. Ciesielski, Tomasz (2008). Od Batohu Do Żwańca. Wojna na Ukrainie, Podolu i o Mołdawię 1652 do 1653 [From Batoh to Żwaniec. Cossack-Polish War in 1652–1653]. Zabrze: Infort Editions. ISBN 978-83-89943-23-1.
  5. Subtelny 1988, str. 144.
  6. Subtelny 1988, str. 350, 403.
  7. Subtelny 1988, str. 351, 357.
  8. Subtelny 1988, str. 361.
  9. Subtelny 1988, str. 458.
  10. Subtelny 1988, str. 454.
  11. 11,0 11,1 Magocsi, Paul R. (1996). A History of Ukraine. University of Toronto Press. ISBN 978-1-4426-7037-2. OCLC 244764615.
  12. Subtelny 1988, str. 453, 460.
  13. 13,0 13,1 Solonari, Vladimir (2019). A Satellite Empire: Romanian Rule in Southwestern Ukraine, 1941-1944. Ithaca, New York. ISBN 978-1-5017-4319-1. OCLC 1083701372.
  14. Subtelny 1988, str. 468.
  15. DeBenedictis, Kent (2021). Russian 'hybrid warfare' and the annexation of Crimea : the modern application of Soviet political warfare. London: Bloomsbury Publishing. str. 1. ISBN 978-0-7556-4002-7. OCLC 1238134016.
  16. Pifer, Steven (2019-03-18). "Five years after Crimea's illegal annexation, the issue is no closer to resolution". Brookings Institution (angleščina). Pridobljeno dne 2022-02-24.
  17. 17,0 17,1 Kofman, Michael; Migacheva, Katya; Nichiporuk, Brian; Radin, Andrew (2017). Lessons from Russia's Operations in Crimea and Eastern Ukraine (PDF). Santa Monica: RAND Corporation. ISBN 978-0-8330-9617-3. OCLC 990544142.
  18. "'Няша' Поклонська обіцяє бійцям 'Беркута' покарати учасників Майдану" ["Nasha" Poklonsky promises to the "Berkut" fighters to punish the participants of the Maidan]. Segodnya (ukrajinščina). 2016-03-20. Pridobljeno dne 2022-02-26.
  19. United Nations. "71/205. Situation of human rights in the Autonomous Republic of Crimea and the city of Sevastopol (Ukraine)". undocs.org. Pridobljeno dne 2022-02-26.
  20. Snyder, Timothy. The road to unfreedom: Russia, Europe, America (First izd.). New York, NY. str. 191. ISBN 978-0-525-57446-0. OCLC 1029484935.
  21. Igor Sutyagin (March 2015). "Briefing Paper: Russian Forces in Ukraine" (PDF). Royal United Services Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8 May 2015. Pridobljeno dne 11 March 2015.
  22. Tim Judah (5 September 2014). "Ukraine: A Catastrophic Defeat". The New York Review of Books. Pridobljeno dne 31 March 2022.
  23. "Thousands of Russian soldiers fought at Ilovaisk, around a hundred were killed". KyivPost (angleščina). Pridobljeno dne 31 March 2022.
  24. Ivan Katchanovski (2016). "The Separatist War in Donbas: A Violent Break-up of Ukraine?". European Politics and Society (angleščina). 17 (4): 473. doi:10.1080/23745118.2016.1154131.
  25. "Ukraine conflict: Russian forces invade after Putin TV declaration". BBC News (angleščina). 2022-02-24. Pridobljeno dne 2022-02-24.

Viri[uredi | uredi kodo]