Seznam invazij in okupacij Ukrajine
Ozemlje današnje Ukrajine je bilo v svoji zgodovini večkrat napadeno ali okupirano.
Konflikt | Invazija | Okupator(ji) | Leto | Podrobnosti |
---|---|---|---|---|
Mongolska invazija na Kijevsko Rusijo | Obleganje Kijeva (1240) | Mongolsko cesarstvo | 1236–1242 | Mongolsko cesarstvo je v 13. stoletju napadlo Kijevsko Rusijo in pri tem uničilo številna južna mesta, vključno s Kijevom in Černigovom.[1] |
Krimsko-Nogajski suženjski napadi v Vzhodni Evropi | Krimski kanat | 1450–1769 | Po navedbah ukrajinsko-kanadskega zgodovinarja Oresta Subtelnija je bilo »med 1450 in 1586 zabeleženih 86 napadov ter med 1600 in 1647 70 napadov. Čeprav ocene zajetih v posameznemu napadu segajo do 30.000, so povprečne številke segale do 3000 ... Samo v Podiliji je bila med 1578 in 1583 opuščena ali porušena ena tretjina vasi.«[2] Leta 1769 so med zadnjim tatarskim vdorom med rusko-turško vojno zajeli 20.000 sužnjev.[3] | |
Hmelnickov upor | Bitka za Batig | Republika obeh narodov | 1652 | Zaporoški kozaki pod vodstvom Bogdana Hmelnickega pri Batihu odbijejo poljsko-litovske sile.[4] |
Rusko-poljska vojna (1654–1667) | Bitka za Konotop (1659) | Rusko carstvo | 1659 | Zaporoški kozaki pod vodstvom Ivana Vigovskega odbijejo sile Ruskega carstva v bitki pri Konotopu.[5] |
Ukrajinska vojna za neodvisnost in sovjetsk-ukrajinska vojna (1917–1921) |
Sovjetska invazija na Ukrajino (1918) | Ruska sovjetska federativna socialistična republika | 1918 | Začetno bojevanje je potekalo od januarja do junija 1918, končalo se je s posegom centralnih sil.[6] |
Intervencija centralnih sil v Ukrajini (1918) | Nemško cesarstvo Avstro-Ogrska |
Po dogovoru z Ukrajinsko ljudsko republiko v njo vstopijo sile Nemškega cesarstva in Avstro-Ogrske ter preženejo boljševike.[7]
Okupacija: Ukrajinska država (1918), nemška marionetna vlada nadzoruje večino ozemlja Ukrajine. | ||
Sovjetska invazija na Ukrajino (1919) | Ruska sovjetska federativna socialistična republika | 1919 | Invazija v polnem obsegu se je začela januarja 1919.[8] | |
Druga svetovna vojna (1939–1945) |
Madžarska invazija Karpatske Ukrajine | Kraljevina Madžarska | 1939 | Kraljevina Madžarska je aneksirala Češkoslovaško in Čezkarpatsko Ukrajino.[9]
Okupacija: Podkarpastki guvernat (1939–1945), avtonomna pokrajina z vključeno Čezkarpatsko Ukrajino. |
Sovjetska invazija Poljske in Ukrajine (ukrajinska fronta) |
ZSSR | Sovjetska Zveza je l. 1939 okupirala Poljsko in dele Zahodne Ukrajine.[10]
Okupacija: Po sovjetski okupaciji Galicije in Volhinje je Sovjetska zveza ozemlje držala do nemške okupacije novembra 1941. Ponovno so jo zavzeli leta 1944.[11]: 625 | ||
Operacija Barbarossa | Nacistična Nemčija | 1941 | Nacistična Nemčija je junija 1941 z romunsko pomočjo okupirala dele Sovjetske zveze, vključno z Ukrajino,[12][13] Do novembra so nadzirali vso Sovjetsko Ukrajino.[11]: 624
Okupacija:
| |
Rusko-ukrajinska vojna (2014–danes) |
Aneksija Krima Ruski federaciji | Ruska federacija | 2014 | Rusija je med februarjem in marcem 2014 okupirala in si priključila Krim kot Avtonomno republiko Krim,[15][16] in tudi zasedla vas Strilkove v Hersonski oblasti.[17]
Okupacija: Republika Krim in federativno mesto Sevastopol (2014–danes) je v Ukrajini in Združenih narodih obravnavana kot okupacija Ukrajine (kot del začasno okupiranih ozemelj Ukrajine).[18][19] |
Vojna v Donbasu | Po zaključku nemirov marca 2014 so ruske sile avgusta istega leta okupirale Donbas.[20][17] Poročilo Royal United Service Institute iz leta 2015 je dejalo, da je "prisotnost velikega števila pripadnikov ruskih oboroženih sil" postala "trajna značilnost" vojne po začetku invazije,[21] z neposrednimi spopadi ruskih in ukrajinskih oboroženih sil v bitki pri Ilovajsku[22][23] in bitki pri Debalcevi.[24] Manjši spopadi so se vrstili skozi 2022 navkljub številnim prekinitvam ognja.
Okupacija: Ukrajina Donecko ljudsko republiko in Lugansko ljudsko republiko (2014–danes), separatistični entiteti, nominalno neodvisni od Rusije, obravnava kot del začasno rusko okupiranega dela Ukrajine. | |||
Ruska invazija na Ukrajino (2022) |
2022 | Rusija je z invazijo pričela 24. februarja.[25] |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Martin, Michael (17. april 2017). City of the Sun: Development and Popular Resistance in the Pre-Modern West (v angleščini). Algora Publishing. ISBN 978-1-62894-281-1.
- ↑ Subtelny, Orest (2000). Ukraine: A History. University of Toronto Press. str. 105–106. ISBN 0802083900. OCLC 940596634.
- ↑ Kizilov, Mikhail (2007). »Slave Trade in the Early Modern Crimea From the Perspective of Christian, Muslim, and Jewish Sources«. Oxford University. 11 (1): 2–7.
- ↑ Ciesielski, Tomasz (2008). Od Batohu Do Żwańca. Wojna na Ukrainie, Podolu i o Mołdawię 1652 do 1653 [From Batoh to Żwaniec. Cossack-Polish War in 1652–1653]. Zabrze: Infort Editions. ISBN 978-83-89943-23-1.
- ↑ Subtelny 1988, str. 144.
- ↑ Subtelny 1988, str. 350, 403.
- ↑ Subtelny 1988, str. 351, 357.
- ↑ Subtelny 1988, str. 361.
- ↑ Subtelny 1988, str. 458.
- ↑ Subtelny 1988, str. 454.
- ↑ 11,0 11,1 Magocsi, Paul R. (1996). A History of Ukraine. University of Toronto Press. ISBN 978-1-4426-7037-2. OCLC 244764615.
- ↑ Subtelny 1988, str. 453, 460.
- ↑ 13,0 13,1 Solonari, Vladimir (2019). A Satellite Empire: Romanian Rule in Southwestern Ukraine, 1941-1944. Ithaca, New York. ISBN 978-1-5017-4319-1. OCLC 1083701372.
- ↑ Subtelny 1988, str. 468.
- ↑ DeBenedictis, Kent (2021). Russian 'hybrid warfare' and the annexation of Crimea : the modern application of Soviet political warfare. London: Bloomsbury Publishing. str. 1. ISBN 978-0-7556-4002-7. OCLC 1238134016.
- ↑ Pifer, Steven (18. marec 2019). »Five years after Crimea's illegal annexation, the issue is no closer to resolution«. Brookings Institution (v ameriški angleščini). Pridobljeno 24. februarja 2022.
- ↑ 17,0 17,1 Kofman, Michael; Migacheva, Katya; Nichiporuk, Brian; Radin, Andrew (2017). Lessons from Russia's Operations in Crimea and Eastern Ukraine (PDF). Santa Monica: RAND Corporation. ISBN 978-0-8330-9617-3. OCLC 990544142.
- ↑ »'Няша' Поклонська обіцяє бійцям 'Беркута' покарати учасників Майдану« ["Nasha" Poklonsky promises to the "Berkut" fighters to punish the participants of the Maidan]. Segodnya (v ukrajinščini). 20. marec 2016. Pridobljeno 26. februarja 2022.
- ↑ United Nations. »71/205. Situation of human rights in the Autonomous Republic of Crimea and the city of Sevastopol (Ukraine)«. undocs.org. Pridobljeno 26. februarja 2022.
- ↑ Snyder, Timothy (2018). The road to unfreedom: Russia, Europe, America (First izd.). New York, NY. str. 191. ISBN 978-0-525-57446-0. OCLC 1029484935.
- ↑ Igor Sutyagin (Marec 2015). »Briefing Paper: Russian Forces in Ukraine« (PDF). Royal United Services Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8. maja 2015. Pridobljeno 11. marca 2015.
- ↑ Tim Judah (5. september 2014). »Ukraine: A Catastrophic Defeat«. The New York Review of Books. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ »Thousands of Russian soldiers fought at Ilovaisk, around a hundred were killed«. KyivPost (v ameriški angleščini). Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ Ivan Katchanovski (2016). »The Separatist War in Donbas: A Violent Break-up of Ukraine?«. European Politics and Society (v angleščini). 17 (4): 473. doi:10.1080/23745118.2016.1154131.
- ↑ »Ukraine conflict: Russian forces invade after Putin TV declaration«. BBC News (v britanski angleščini). 24. februar 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Subtelny, Orest (1988). Ukraine: A History (3 izd.). Toronto: University of Toronto Press. ISBN 978-1-4426-8282-5. OCLC 288146960.