Pojdi na vsebino

Seznam delcev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju. V prvem delu so navedeni nesestavljeni delci (osnovni delci), v drugem pa delci, ki jih sestavljajo delci iz prvega dela pregleda. Delce, ki sestavljajo jedro in atome, imenujemo podatomski delci, ki pa jih delimo na dva tipa: osnovne in sestavljene delce. Za osnovne delce doslej še ni znana struktura, čeprav obstajajo obsežne teorije o njihovi zgradbi.

Delci po Standardnem modelu.

Osnovni delci

[uredi | uredi kodo]
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij.

Osnovni delci nimajo notranje strukture. So osnovna telesa kvantne teorije polja. Delimo jih na fermione in bozone.

Fermioni

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Fermion.

Vsi fermioni imajo polovični spin. Podrejajo se Fermi-Diracovi statistiki. So osnovni gradniki snovi. V Standardnem modelu je 12 fermionov, od tega je šest kvarkov in šest leptonov.

Kvarki

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Kvark.

Kvarki sestavljajo hadrone. Delujejo z močno interakcijo. Zanje je značilno da nosijo neceli naboj. Združujejo se v skupine po tri (barioni) ali pa skupaj z antikvarkom tvorijo (mezone). V naravi zaradi tega opažamo samo celoštevilčne naboje. Znanih je šest okusov kvarkov.

V preglednici so dane nekatere osnovne lastnosti šestih vrst kvarkov:

ime delcaoznakaantidelec
oznaka
emasa (MeV/c2)
kvark u+2⁄31,5–3,3
kvark d−1⁄33,5–6,0
kvark c+2⁄31160–1,340
kvark s−1⁄370–130
kvark t+2⁄3169100–173,300
kvark b−1⁄34130–4,370

Leptoni

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Lepton.

Leptoni nikoli ne delujejo s pomočjo močne jedrske sile. Njihovi antidelci nosijo nasprotni električni naboj in nasprotno leptonsko število. Znanih je šest leptonov, od njih imajo trije naboj (elektron, mion in tauon), trije pa so nevtralni in se imenujejo nevtrini.

V preglednici so prikazane nekatere lastnosti leptonov:

ime delcaoznakaantidelec
oznaka
emasa (MeV/c2)
elektron−10,511
elektronski nevtrino0< 2,2 eV/c2
mion−1105,7
mionski nevtrino0< 0,170
tau−11777
tauonski nevtrino0< 15,5

Bozoni

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Bozon.

Bozoni so delci, ki imajo celoštevilčni spin. V naravi so pomembni umeritveni bozoni s pomočjo katerih se posreduje osnovna sila med delci. Predvidevajo, da je masa posledica Higgsovega bozona, ki pa še ni potrjen. Prav tako še niso potrdili obstoj gravitona, ki bi naj bil nosilec gravitacije.

ime delcaoznakaantidelecespinmasa (GeV/c2)interakcijaobstoj
fotonsam sebi010elektromagnetizempotrjen
W bozon−1180.4šibkapotrjen
Z bozonsam sebi0191.2šibkapotrjen
gluonsam sebi010močnapotrjen
Higgsov bozonsam sebi00> 114.4nobenapotrjen
gravitonGsam sebi020gravitacijanepotrjen

Domnevni delci

[uredi | uredi kodo]

Teorija supersimetrije razširja Standardni model in predvideva obstoj nekaterih delcev, ki so superpartnerji delcev iz Standardnega modela. Doslej obstaja nobenega od teh delcev še niso potrdili s poskusi v laboratorijih.

superpartnersuperpartner odspinopombe
nevtralinonevtralni bozon1⁄2Nevtralini so kvantna superpozicija superpartnerjev iz nevtralnih bozonov Standardnega modela kot so nevtralni Higgsov bozon, W bozon in foton.
najlažji nevtralino je kandidat za temno snov.
MSSM predvideva 4 nevtraline
čarginonabiti bozon1⁄2Čargini so superpozicija superpartnerjev nevtralnih bozonov iz Standardnega modela: nabiti Higgsov bozon in W boson.
MSSM predvideva dveh parov čarginov.
fotinofoton1⁄2Meša se z delci zino, nevtralnimi delci vino in nevtralnimi delci higgsino za nevtraline.
wino, zinobozoni W± in Z01⁄2Nabita mešanica delcev wino z nabitimi delci higsino za delce čargino
higsinoHiggsov bozon1⁄2Za supersimetrijo so potrebni nekateri Higgsovi bozoni (nevtralni in nabiti) glede na njihove superpartnerja
gluinogluon1⁄2Osem gluonov in osem gluionov
gravitinograviton3⁄2Predvideva ga supergravitacija (SUGRA). Graviton je domnevni delec
sleptonlepton0Superpartner leptonov (elektron, mion tauon) in nevtrinoov
snevtrinonevtrino0Vpeljan je bil pri razširitvi Standardnega modela.
Posebno vlogo ima sterilni nevtrino, ki je supersimetrični partner domnevnega desnosučnega nevtrina, ki ga imenujemo sterilni nevtrino
skvarkkvark0Stop kvark (superpartner kvarka t) ima majhno maso in je pogosto predmet raziskav.

Nekatere teorije predvidevajo obstoj še drugih domnevnih bozonov:

ime delcaspinopombe
Higgsov bozon0Po predvidevanjih naj bi z njim v umeritveni simetriji SU(2) x U(1) razložili izvor mase s pomočjo spontanega zloma simetrije
SUSY predvideva več kot samo en Higgsov bozon.
graviton2Po predvidevanjih naj bi bil posrednik pri gravitaciji v kvantni gravitaciji
graviskalar0Znan je tudi kot radion
gravifoton1Znan je tudi kot gravivektor[1]
aksion0Pseudoskalarni delec, ki ga je uvedla teorija Peccei-Quin, da bi rešila problem močne kršitve CP simetrije.
aksino1⁄2Superpartner aksiona. Skupaj s saksionom in aksionom tvori supermultiplet v supersimetričnem delu teorija Peccei-Quin
saksion0
branon?Predviden v modelih membranske kozmologije
dilaton0Predviden v nekaterih teorijah strun
dilatino1⁄2Superpartner dilatona
bozoni X in Y1To vrsto leptokvarkov predvideva velika teorija poenotenja (GUT), delci bi bili enaki kot bozoni W in Z
bozoni W' in Z' 1
magnetni foton?
majoron0Predviden zaradi razumevanja mase nevtrina
majoranov fermion1⁄2 ; 3⁄2 ?...gluini, nevtralini ali kateri drugi

Sestavljeni delci

[uredi | uredi kodo]

Hadroni

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Hadron.

Hadroni delujejo z močno jedrsko silo. Sestavljeni so iz kvarkov. Deliomo jih v dve skupini

V kvarkovskem modelu so podani hadroni kot delci iz kvarkov ali antikvarkov, ki so povezani z močno silo, ki jo prenašajo gluoni.

Barionski dekuplet (spin 3/2)
Nonet mezonov (spin 0)

Barioni

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Barion.

Glej tudi seznam barionov.

Barioni so fermioni, ki vsebujejo tri valenčne kvarke ali valenčne antikvarke.

Skupino delcev delimo na

Mezoni

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Mezon.

Običajne mezone sestavljata valenčni kvark in valenčni antikvark. Mezoni s spinom 3/2 tvorijo dekuplet, mezoni s spinom 1/2 pa nonet.

Nekateri drugi delci

[uredi | uredi kodo]

V nadaljevanju so samo naštete še nekatere teoretične vrste delcev:

  • anjon (ne smemo zamenjati z anionom)
  • plekton
  • delec WIMP
  • pomeron
  • skirmion
  • Goldstonov bozon
  • goldstino
  • instanton
  • inflanton

in mnogi drugi.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ R. Maartens (2004). Brane-World Gravity (PDF). Vol. 7. str. 7. {{navedi knjigo}}: Prezrt |journal= (pomoč) Also available in web format at http://www.livingreviews.org/lrr-2004-7.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]