Kvark b
| Sestava: | osnovni delec |
| Statistika: | fermionska |
| Skupina: | kvark |
| Generacija: | tretja |
| Interakcija: | močna, šibka, elektromagnetna, gravitacija, |
| Simbol(i): | |
| Antidelec: | antikvark b () |
| Predpostavil: | Makoto Kobajaši, Tošihide Maskava (1973) [1] |
| Odkril: | Leon Max Lederman (1977) [2] |
| Masa: | okoli 4 GeV/c2 |
| Razpadni delec: | kvark u, kvark c |
| Električni naboj: | -1/3 e0 |
| Barvni naboj: | da |
| Spin: | 1/2 |
| Šibki izospin: | levosučni: - 1/2, desnosučni: 0 |
| Šibki hipernaboj: | levosučni: +1/3, desnosučni: -2/3 |
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka ) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji). Ima električni naboj enak -1/3 in maso okoli 4 GeV/c2. Prištevamo ga med fermione s spinom 1/2. Njegov antidelec je antikvark b (ima naboj +1/3). Podobno kot drugi kvarki, nosi enega izmed treh barvnih nabojev.
Primera hadronov s kvarkom b sta
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Kvark b sta teoretično predvidevala v letu 1973 japonska fizika Makoto Kobajaši in Tošihide Maskava, da bi pojasnila kršitev simetrije CP.[1]
Ime dno je uvedel izraelski fizik Haim Harari (rojen 1940).[3]
Kvark b je bil odkrit leta 1977 v Fermilabu pod vodstvom fizika Leona Maxa Ledermana.
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 M. Kobayashi, T. Maskawa (1973). "CP-Violation in the Renormalizable Theory of Weak Interaction". Progress of Theoretical Physics. Zv. 49, št. 2. str. 652–657. doi:10.1143/PTP.49.652. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2008-12-24. Pridobljeno 2010-08-27.
- ↑
"Discoveries at Fermilab - Discovery of the Bottom Quark". Fermilab. 7 August 1997. Pridobljeno 2009-07-24.
{{cite magazine}}: Sklic magazine potrebuje|magazine=(pomoč) - ↑ H. Harari (1975). "A new quark model for hadrons". Physics Letters B. Zv. 57B. str. 265. doi:10.1016/0370-2693(75)90072-6.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Kvark dno na Hyperphysics (angleško)
- Življenjska doba kvarka b Arhivirano 2010-06-20 na Wayback Machine. (angleško)
