Kvantna superpozicija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kvantna superpozicija je lastnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki. Kaže se v tem, da lahko delec zavzema vsa možna kvantna stanja istočasno in zaradi tega mora opis delca vsebovati vsa možna stanja z verjetnostmi, da je delec v tem stanju. Takšnega načina opisa ne moremo realizirati v okviru klasične mehanike. Ta način opisa včasih imenujemo tudi princip superpozicije, ki pa velja za vse vrste valovanja (sestavljanje valov). Običajno govorimo o linearni kvantni superpoziciji.

Primer[uredi | uredi kodo]

Naj bodo funkcije , ,… možne valovne funkcije, ki opisujejo kvantno stanje, potem je njihova linearna superpozicija enaka (pri tem so , ,…., kompleksna števila, za katera velja ) . Ta funkcija prav tako opisuje neko stanje kvantnega sistema.

Predpostavimo, da je delec lahko v položaju (stanju) in . Recimo, da je v položaju v vrednosti 3i/5 in v položaju v vrednosti 4/5. Potem lahko zapišemo

kjer je

To lahko povemo tudi na naslednji način:

Kadar nam meritev neke fizikalne količine v stanju da vrednost in če merimo isto količino v stanju in dobimo vrednost , potem meritev v stanju pripelje do rezultata ali z verjetnostima in (če je ).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]