Pojdi na vsebino

Sečuan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Sdzečvan)
Provinca Sečuan

四川省
Provinca
(v smeri urinega kazalca od zgoraj)
Zemljevid prikazuje lokacijo province Sečuan
Zemljevid prikazuje lokacijo province Sečuan
Koordinati: 30°08′N 102°56′E / 30.133°N 102.933°E / 30.133; 102.933
DržavaLjudska republika Kitajska
Glavno mesto
(in največje mesto)		Čengdu
Enote21 prefektur, 181 okrajev, 5011 mestnih okrožij
Upravljanje
 • VrstaProvinca
 • TeloProvinčni ljudski kongres v Sečuanu
 • Sekretar KKPPeng Činghua
 • Predsednik kongresaPeng Činghua
 • GuvernerHuang Čjang
 • Predsednik CPPCC-jaKe Dzunping
Površina
 • Skupno485.000 km2
Rang5.
Najvišja7.556 m
Prebivalstvo
 (2020)[2]
 • Skupno83.674.866
 • Rang4.
 • Gostota170 preb./km2
 • Rang gostote22.
Demografija
 • Etnična sestavaHan – 95%
Ji – 2,6%
Tibetanci – 1,5%
Čjang – 0,4%
Drugo - 0,5%
 • Jeziki in narečjaJugozahodna mandarinščina (Sečuanska narečja), Khams tibetanščina, Hakka kitajščina
Koda ISO 3166CN-SC
GDP (2020)CNY 4,86 bilijona
USD 739.37 milijard (6.)
 • na prebivalcaCNY 58.029
USD 8.988 (16.)
HDI (2018)0,716[3] (visoko) (26.)
Spletna stranwww.sc.gov.cn
Kitajsko ime
Kitajsko四川
Poštna romanizacijaSzechwan
Dobesedni pomen"Štiri planjave"[4]
Tibetansko ime
Tibetansko སི་ཁྲོན་
Yi ime
Yiꌧꍧ
syp chuo
Ba(today's Chongqing municipalities) and Shu(today's Sichuan province)
Kitajsko巴蜀

Sečuan (tudi Sičuan, kitajsko: 四川; pinjin: Sichuan, mandarinščina: [sɹ̩.ʈʂʰwán]; latinizirano kot Sdzečuan ali Sdzečvan) je celinska provinca na jugozahodu Kitajske, ki zaseda večino Rdeče kotline in najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote med reko Džinša na zahodu, gorovjem Daba na severu in Junansko-Guidžovško planoto na jugu. Glavno mesto Sečuana je Čengdu. Prebivalstvo Sečuana znaša 81 milijonov.

V antiki je bil v Sečuanu dom starodavnih držav Ba in Šu. Njuna osvojitev s strani Čina ga je okrepila in odprla pot Čin Ši Huangu k združitvi Kitajske pod dinastijo Čin. V času treh kraljestev je imel Lju Bejev Šu sedež v Sečuanu. Območje je bilo v 17. stoletju opustošeno zaradi upora Džang Šjandžonga in kasnejšega osvajanja Mančuja, vendar je do 19. stoletja postalo eno najproduktivnejših območij na Kitajskem. Med drugo svetovno vojno je Čongčing služil kot začasna prestolnica Republike Kitajske, zaradi česar je bil v središču japonskih bombardiranj. Bilo je eno zadnjih celinskih območij, ki jih je med kitajsko državljansko vojno zajela Ljudska osvobodilna vojska in je bilo med letoma 1949 in 1952 razdeljeno na štiri dele, dve leti kasneje pa je bil obnovljen Čongčing. V času velike kitajske lakote 1959–61 je provinca hudo trpela, vendar je ostala najbolj naseljena kitajska provinca, dokler občina Čongčing leta 1997 ni bila ločena od nje.

Kitajci Han iz Sečuana govorijo edinstveno obliko mandarinščine, ki se je oblikovala med ponovnim naseljevanjem območja pod dinastijo Ming. Družino narečij danes govori približno 120 milijonov ljudi, s čimer bi bil to 10. najpogostejši jezik na svetu, če bi ga šteli ločeno. Zaradi vlažnega podnebja tega območja je kitajska medicina dolgo zagovarjala začinjene jedi; domači sečuanski poper je pomagal oblikovati sodobno sečuansko kuhinjo, katere jedi - vključno s piščancem Kung Pao in mapo tofu - so postale osnove kitajske kuhinje po vsem svetu.

Leta 1950 je bila provinca Šikang razpuščena, njeno ozemlje pa je bilo pozneje razdeljeno med novoustanovljeno avtonomno regijo Tibet in provinco Sečuan. Zahodni in severozahodni del Sečuana sestavljata avtonomni območji Tibetancev in ljudstva Čjang.

Imena

[uredi | uredi kodo]

Mnogi verjamejo, da ime Sečuan pomeni »štiri reke«, v ljudski etimologiji to običajno pomeni štiri glavne reke v provinci: Džjaling, Džinša (ali Vu), Min in Tuo.[5][6] Po besedah ​​zgodovinskega geografa Tan Čišjanga so "štiri reke" napačna razlaga imena kraja.[7] Ime province je pravzaprav okrajšava besednih zvez Sì Chuānlù (四川路, "Štirje ravninski sodni okraji") in Chuānxiá Sìlù (川峡四路, "Štirje sodni okraji Čuanšja"),[note 1][8], ki se nanašajo na delitev nekoč obstoječega cesarskega upravnega območja na sodne okraje v času severne dinastije Song, ki so bili Jidžov, Lidžov, Dzidžov in Kuidžov.[9] Beseda čuan (川) tukaj pomeni "ravnina", ne pa njegov običajni pomen "reka", kot se popularno domneva.[10][11] Poleg poštne karte in zapisov Wade-Giles je bilo ime nepravilno latinizirano tudi kot Sdzučuan (pinjin: Szű-chuan) in Sdzečuan (pinjin: Szechuan).

V antiki je bilo območje sodobnega Sečuana, vključno z zdaj ločeno občino Čongčing, Kitajcem znano pod imenom Ba-Šu (pinjin: Ba-Shu), glede na starodavni državi Ba in Šu, ki sta nekoč zasedali Rdečo kotlino. Šu se je še naprej uporabljal za sklicevanje na provinco Sečuan skozi vso njeno zgodovino do danes; številne države, ki so nastale na tem območju, so uporabljale isto ime, na primer Šu iz obdobja treh kraljestev in nekdanji Šu in poznejši Šu iz obdobja desetih kraljestev.[12] Trenutno se oba znaka za Šu in Čuan pogosto uporabljata kot okrajšavi za Sečuan.[13]

Geografija in biotska raznovrstnost

[uredi | uredi kodo]

Sečuan je sestavljen iz dveh geografsko ločenih delov. Vzhodni del province je večinoma znotraj rodovitne Rdeče kotline (ki si jo Sečuan deli z občino Čongčing). Zahodni Sečuan je sestavljen iz številnih gorskih verig, ki tvorijo najbolj vzhodni del Tibetanske visoke planote, ki je splošno znana kot gorovje Hengduan. Eno od teh območij, gorovje Dašue, vsebuje najvišjo točko province, Gongga Šan, na nadmorski višini 7.556 m. Tamkajšnja gorovja so nastala zaradi trka Tibetanske visoke planote z Jangcejevo ploščo. Prelomnice vključujejo prelomnico Longmenšan, ki je nastala med Sečuanskim potresom leta 2008. Druge gorske verige obkrožajo Rdečo kotlino s severa, vzhoda in juga. Med njimi je gorovje Daba na severovzhodu province.

Reka Jangce in njeni pritoki tečejo skozi gorovja zahodnega Sečuana in Rdeče kotline; tako se provinca nahaja po reki navzgor od velikih mest, ki stojijo ob reki Jangce bolj proti vzhodu, kot so Čongčing, Vuhan, Nandžing in Šanghaj. Eden največjih pritokov Jangceja v provinci je reka Min v osrednjem Sečuanu, ki se Jangceju pridruži pri Jibinu. Obstajajo tudi številne druge reke, kot so reka Džjaling, reka Tuo, reka Jalong, reka Vu in reka Džinša, katere koli štiri različne reke so pogosto uvrščene med "štiri reke", ki so pogosto zmotno interpretirane, kot pomen Sečuana.[5][6]

Zaradi velikih razlik v terenu je podnebje v provinci zelo spremenljivo. Na splošno ima močne monsunske vplive, z močno koncentriranimi padavinami poleti. Po Köppnovi podnebni klasifikaciji ima Rdeča kotlina (vključno s Čengdujem) v vzhodni polovici province vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa ali Cfa) z dolgimi, vročimi, mokrimi poletji in kratkimi, blagimi do hladnimi, suhimi in oblačnimi zimami. Posledično ima najnižjo vsoto sonca na Kitajskem. Zahodna provinca ima gorska območja, ki ustvarjajo hladnejše, a bolj sončno podnebje. Ob hladnih do zelo mrzlih zimah in blagih poletjih se temperature praviloma z večjo nadmorsko višino znižujejo. Zaradi velike nadmorske višine in lege na kopnem pa na številnih območjih, kot sta okraj Gardze in okraj Dzoige v Sečuanu, nastane subarktično podnebje (Köppen Dwc) - z izjemno hladnimi zimami do -30 °C in celo hladnimi poletnimi nočmi. Provinca je geološko aktivna s plazovi in ​​potresi. Povprečna nadmorska višina je od 2000 do 3500 metrov nadmorske višine; povprečne temperature pa se gibljejo od 0 do 15 °C.[14] Južni del province, vključno s Pandžihuom in Šičangom, ima sončno podnebje s kratkimi, zelo milimi zimami in zelo toplimi do vročimi poletji.

Sečuan meji na Činghaj na severozahodu, Gansu na severu, Šaanši na severovzhodu, Čongčing na vzhodu, Guidžov na jugovzhodu, Junan na jugu in avtonomno regijo Tibet na zahodu.

Orjaški panda

[uredi | uredi kodo]
Orjaške pande, ki jedo bambus v mestu Čengdu v provinci Sečuan

Orjaške pande živijo v bambusovih gozdovih in nizkih gorskih predelih, kot je gorovje Minšan v Sečuanu.[15] Večina populacije pand živi v Sečuanu, njihov obseg pa se širi v Šaanši in Gansu. Ker je njihovo življenjsko okolje bogato z rastlinskimi in živalskimi vrstami, je prehrana pand sestavljena iz 99% bambusa z majhnimi drugimi rastlinami ali majhnimi živalmi, ki sestavljajo 1% njihove prehrane. Ker je panda doma na Kitajskem, je nacionalni simbol Kitajske.[16]

Linpanska naselja

[uredi | uredi kodo]

Linpan na ravnini Čengdu je posebno naselje, ki je sestavljeno iz kmečke hiše z okolijskimi gozdovi, namakalnega sistema, kmetijskih zemljišč in je osnovna enota vasi na razpršenih lokacijah.

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Sečuan sestavlja enaindvajset enot na prefekturni ravni: osemnajst prefekturnih mest (vključno s podprovinčnim mestom) in tri avtonomne prefekture:

Upravna delitev Sečuana
Koda enote[17] Enota Območje v km2[18] Prebivalstvo 2010[19] Sedež Enote[20]
Okrožja Okraji Avt. okraji Okrajna mesta
510000 Provinca Sečuan 485.000,00 80.418.200 Čengdu 54 107 4 18
510100 mesto Čengdu 12.163,16 14.047.625 Okrožje Vuhov 12 3 5
510300 mesto Dzigong 4.373,13 2.678.898 Okrožje Dziljudžing 4 2
510400 mesto Pandžihua 7,423,42 1.214.121 Okrožje Dong 3 2
510500 mesto Ludžov 12.233,58 4.218.426 Okrožje Džjangjang 3 4
510600 mesto Dejang 5.951,55 3.615.759 Okrožje Džingjang 2 1 3
510700 mesto Mjanjang 20.267,46 4.613.862 Okrožje Fučeng 3 4 1 1
510800 mesto Guangjuan 16.313,70 2.484.125 Okrožje Lidžov 3 4
510900 mesto Suining 5.323,85 3.252.551 Okrožje Čuanšan 2 2 1
511000 mesto Nejdžjang 5.385,33 3.702.847 Okrožje Šidžong 2 2 1
511100 mesto Lešan 12.827,49 3.235.756 Okrožje Šidžong 4 4 2 1
511300 mesto Nančong 12.479,96 6.278.622 Okrožje Šunčing 3 5 1
511400 mesto Mejšan 7173,82 2.950.548 Okrožje Dongpo 2 4
511500 mesto Jibin 13.293,89 4.472.001 Okrožje Cuiping 3 7
511600 mesto Guangan 6301,41 3.205.476 Okrožje Guangan 2 3 1
511700 mesto Dadžov 16.591,00 5.468.092 Okrožje Tongčuan 2 4 1
511800 mesto Jaan 15.213,28 1.507.264 Okrožje Jučeng 2 6
511900 mesto Badžong 12.301,26 3.283.771 Okrožje Badžov 2 3
512000 mesto Dzijang 7962,56 3.665.064 Okrožje Jandžjang 1 2
513200 Tibetanksa avtonomna prefektura Ngava in Čjang 82.383,32 898.713 mesto Barkam 12 1
513300 Tibetanska avtonomna prefektura Gardze 147.681,37 1.091.872 mestoKangding 17 1
513400 Avtonomna prefektura Ljangšan Ji 60.422,67 4.532.809 mesto Šičang 15 1 1
  Podprovinčna mesta

Dvajset prefektur Sečuana je razdeljenih na 183 okrožnih enot (53 okrožij, 17 okrajnih mest, 109 okrajev in 4 avtonomni okraji). Konec leta 2017 je v Sečuanu živeli skupno 83,02 milijona prebivalcev.[21]

Urbana območja

[uredi | uredi kodo]
Prebivalstvo po urbanih območjih prefekture in okrajnih mestih
# City Urbano območje[22] Območje okrožja[22] V samem mestu[22] Datum popisa
1 Čengdu[a][b] 6.316.922 7.415.590 15.118.839 2010-11-01
(1) Čengdu (nova okrožja)[a] 1.384.770 2.176.092 glej Čengdu' 2010-11-01
2 Mjanjang[c] 967.007 1.355.331 4.613.871 2010-11-01
(2) Mjanjang (nova okrožja)[c] 96.265 366.802 glej Mjanjang 2010-11-01
3 Nančong 890.402 1.858.875 6.278.614 2010-11-01
4 Ludžov 742.274 1.371.233 4.218.427 2010-11-01
5 Lešan 678.752 1.211.237 3.235.759 2010-11-01
6 Dzigong 666.204 1.262.064 2.678.899 2010-11-01
7 Pandžihua 631.258 787.177 1.214.121 2010-11-01
8 Nejdžjang 586.445 1.251.095 3.702.847 2010-11-01
9 Suining 549.826 1.295.885 3.252.619 2010-11-01
10 Jibin[d] 549.650 836.340 4.471.896 2010-11-01
(10) Jibin (nova okrožja)[d] 277.993 1.148.864 glej Jibin 2010-11-01
11 Dejang[e] 530.122 735.070 3.615.758 2010-11-01
(11) Dejang (nova okrožja)[e] 79.269 212.185 glej Dejang 2010-11-01
12 Badžong 477.235 1.126.167 3.283.148 2010-11-01
13 Šičang 466.732 712.434 del prefekture Ljangšan 2010-11-01
14 Guangjuan 407.756 859.246 2.484.122 2010-11-01
15 Dadžov[f] 379.467 478.276 5.468.097 2010-11-01
(15) Dadžov (nova okrožja)[f] 299.223 1.111.159 glej Dadžov 2010-11-01
16 Dzijang[b] 376.387 905.729 2.593.843 2010-11-01
17 Džjanjang[b] 365.386 1.071.214 glej Čengdu 2010-11-01
18 Mejšan[g] 347.546 821.853 2.950.545 2010-11-01
(18) Mejšan (nova okrožja)[g] 150.350 285.889 glej Mejšan 2010-11-01
19 Dudžjangjan 317.627 657.996 glej Čengdu 2010-11-01
20 Guangan 317.502 858.159 3.205.476 2010-11-01
21 Džjangjov 312.154 762.140 glej Mjanjang 2010-11-01
(22) Longčang[h] 289.494 633.210 glej Nejdžjang 2010-11-01
23 Pengdžov 263.199 762.887 glej Čengdu 2010-11-01
24 Langdžong 242.535 728.935 glej Nančong 2010-11-01
25 Guanghan 235.872 591.115 glej Dejang 2010-11-01
26 Emejšan 220.349 437.068 glej Lešan 2010-11-01
27 Jaan[i] 208.940 355.572 1.507.258 2010-11-01
(27) Haan (nova okrožja)[i] 52.131 256.484 glej Jaan 2010-11-01
28 Čongdžov 206.448 661.120 glej Čengdu 2010-11-01
29 Mjandžu 192.001 477.868 glej Dejang 2010-11-01
30 Čionglaj 190.099 612.753 glej Čengdu 2010-11-01
31 Šifang 187.473 412.758 glej Dejang 2010-11-01
32 Vanjuan 129.617 407.594 glej Dadžov 2010-11-01
33 Huajing 119.228 278.359 glej Guangan 2010-11-01
(34) Kangding[j] 60.439 130.142 del prefekture Gardze 2010-11-01
(35) Barkam[k] 28.783 58.437 del prefekture Ngava 2010-11-01

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ The word chuān 川 normally means "river", but here means "plains". The name "Sichuan" is an abbreviation of "the four plain circuits" The four circuits consist of Yizhou, Lizhou, Zizhou, & Kuizhou.
  1. ↑ 1,0 1,1 New districts established after census: Shuangliu (Shuangliu County), Pidu (Pixian County). These new districts not included in the urban area & district area count of the pre-expanded city.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Jianyang CLC was transferred from Ziyang PLC to Chengdu PLC's jurisdiction after census; the City proper count is reflected onto Chengdu PLC not Ziyang PLC.
  3. ↑ 3,0 3,1 New district established after census: Anxian County). The new district not included in the urban area & district area count of the pre-expanded city.
  4. ↑ 4,0 4,1 New districts established after census: Nanxi (Nanxi County), Xuzhou (Yibin County). These new districts not included in the urban area & district area count of the pre-expanded city.
  5. ↑ 5,0 5,1 New district established after census: Luojiang (Luojiang County). The new district not included in the urban area & district area count of the pre-expanded city.
  6. ↑ 6,0 6,1 New district established after census: Dachuan (Daxian County). The new district not included in the urban area & district area count of the pre-expanded city.
  7. ↑ 7,0 7,1 New district established after census: Pengshan (Pengshan County). The new district not included in the urban area & district area count of the pre-expanded city.
  8. ↑ Longchang County is currently known as Longchang CLC after census.
  9. ↑ 9,0 9,1 New district established after census: Mingshan (Mingshan County). The new district not included in the urban area & district area count of the pre-expanded city.
  10. ↑ Kangding County is currently known as Kangding CLC after census.
  11. ↑ Barkam County is currently known as Barkam CLC after census.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Doing Business in China – Survey«. Ministry Of Commerce – People's Republic Of China. Arhivirano iz spletišča dne 26. maja 2014. Pridobljeno 5. avgusta 2013.
  2. ↑ »Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)«. National Bureau of Statistics of China. 11. maj 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  3. ↑ »Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab«. globaldatalab.org. Pridobljeno 17. aprila 2020.
  4. ↑ The word chuān 川 normally means "river", but here means "plains". The name "Sichuan" is an abbreviation of "the four plain circuits" The four circuits consist of Yizhou, Lizhou, Zizhou, & Kuizhou.
  5. ↑ 5,0 5,1 Ruf, Gregory Anthony (1994), Pillars of the State: Laboring Families, Authority, and Community in Rural Sichuan, 1937–1991, New York: Columbia University Press, str. 68
  6. ↑ 6,0 6,1 Flad, Rowan K.; Chen, Pochan (21. januar 2013). Ancient Central China: Centers and Peripheries along the Yangzi River. Cambridge University Press. str. 26. ISBN 978-0521899000.
  7. ↑ 谭其骧; 王天良; 邹逸麟; 郑宝恒; 胡菊兴 (1980). 我国省区名称的来源 [Etymology of our country's provinces]. 《复旦学报(社会科学版)》 (S1): 128.
  8. ↑ 张学君; 四川省地方志编纂委员会 (2003). 《四川省志·卷首》 [Annals of Sichuan Province, Volume 1]. Beijing: 方志出版社. str. 103. ISBN 7-80122-933-9.
  9. ↑ (kitajsko)Origin of the Names of China's Provinces Arhivirano 27 April 2016 na Wayback Machine., People's Daily Online.
  10. ↑ 牛汝辰 (2016). 《中国地名掌故词典》 [Dictionary of Etymology of Chinese Places]. Beijing: 中国社会出版社. str. 321. ISBN 978-7-5087-5238-9.
  11. ↑ 贾文毓; 李引 (2005). 《中国地名辞源》 [Etymology of Chinese Places]. Beijing: Huaxia Publishing House. str. 360. ISBN 7-5080-3790-1.
  12. ↑ Rowan K. Flad; Pochan Chen (2013). Ancient Central China: Centers and Peripheries Along the Yangzi River. Cambridge University Press. str. 71. ISBN 978-0521899000.
  13. ↑ Historical Geographical Characteristics. General Office of Sichuan Provincial People's Government. Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2012. Pridobljeno 16. januarja 2019.
  14. ↑ Lan Hong-xing (2012). »Study on Rural Poverty in Ecologically Fragile Areas-A Case Study of the Tibetan Areas in Sichuan Province« (PDF). Asian Agricultural Research. USA-China Science and Culture Media Corporation. 4 (1): 27–31, 61. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 13. maja 2013. Pridobljeno 26. marca 2013.
  15. ↑ [1] Arhivirano 1 May 2018 na Wayback Machine., Survey in Minshang Mountains by Michel
  16. ↑ [2] Arhivirano 24 April 2018 na Wayback Machine., Panda Symbolism by Elena Harris.
  17. ↑ 中华人民共和国县以上行政区划代码 (v kitajščini). Ministry of Civil Affairs. Arhivirano iz spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 11. decembra 2015.
  18. ↑ Shenzhen Bureau of Statistics. 《深圳统计年鉴2014》 (v kitajščini). China Statistics Print. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2015. Pridobljeno 29. maja 2015.
  19. ↑ Census Office of the State Council of the People's Republic of China; Population and Employment Statistics Division of the National Bureau of Statistics of the People's Republic of China (2012). 中国2010人口普查分乡、镇、街道资料 (1 izd.). Beijing: China Statistics Print. ISBN 978-7-5037-6660-2.
  20. ↑ Ministry of Civil Affairs (Avgust 2014). 《中国民政统计年鉴2014》 (v kitajščini). China Statistics Print. ISBN 978-7-5037-7130-9.
  21. ↑ http://www.stats.gov.cn/tjsj/ndsj/2018/indexch.htm
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 国务院人口普查办公室、国家统计局人口和社会科技统计司编 (2012). 中国2010年人口普查分县资料. Beijing: China Statistics Print. ISBN 978-7-5037-6659-6.


Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi:
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Sichuan


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sečuan&oldid=6279176«