SŽ serija 664
| SŽ serija 664 | |
|---|---|
| |
| Vzdevki | Reagan |
| Tip | Dizel |
| Proizvajalec | GM - EMD, Đuro Đaković |
| Država porekla | ZDA, SFRJ |
| Model | EMD G26 |
| Proizvodnja | 1984-1985 |
| Izdelanih | 20 |
| UIC klasifikacija | Co'-Co' |
| Širina tira | 1435 mm |
| Premer novih koles | 1016 mm |
| Najmanjši krivinski polmer | 80 m |
| Dolžina med odbojnikoma | 16,94 m |
| Širina | 2,97 m |
| Višina | 4,19 m |
| Osna obremenitev | 18,8 t |
| Masa lokomotive | 113t |
| Gorivo | dizelsko gorivo |
| Zaloga goriva | 4540 l |
| Pogonski motor | EMD 16-645E |
| Tip motorja | dvotaktni dizelski |
| Število valjev | V16 |
| Prenos moči | električni |
| Moč | 1640 kW |
| Vlečna sila | 270 kN [1] |
| Ogrevanje vlaka | električno; 375 kW/1500 V |
SŽ serija 664 (nekdaj JŽ 664, podserija 100) je serija šest osnih dizel-električnih lokomotiv Slovenskih železnic.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Zasnoval jih je Electro-Motive Diesel iz ZDA kot tip G 26 HW-2, sestavil pa jih je Đuro Đaković v letih 1984 in 1985. Prvi dve lokomotivi je ŽGP Ljubljana prevzel in uvedel v redni promet 5. novembra 1984. Osem lokomotiv je bilo dodeljenih za sekcijo vleke v Divači, dvanajst pa za Mariborsko remizo. [2] Namenjene so vleki težkih tovornih in potniških vlakov na neelektrificiranih progah na Štajerskem, Dolenjskem, v Istri in na t. i. Soškem koridorju. Z njimi se je promet vršil na progi Pragersko–Hodoš do njene elektrifikacije, med obnavljanjem posledic škode zaradi žleda leta 2014 pa tudi na progi Ljubljana–Sežana. V zadnjem času obratujejo tudi na Hrvaških progah, v najemu pri zasebnih družbah, lokomotive 664-111, 664-112, 664-101, 664-105, 664-106 in 664-114 pa obratujejo od februarja 2021 v Srbiji v najemu prevoznika Srbija Kargo [3].
Zgradba[uredi | uredi kodo]
Gre za izboljšan tip lokomotive JŽ 664 - 0xx (G26C), ki je v uporabi na Hrvaškem (danes kot HŽ 2062) in v Srbiji od leta 1973 dalje. Zaradi prisilnega polnjenja so močnejše, dodano imajo elektrodinamično zavoro, namesto glavnega enosmernega generatorja je vgrajen alternator, regulacija moči elektrodinamične zavore pa je zvezna. [4] Vgrajen je električni generator z močjo 375 kW/1500 V za ogrevanje do 10 potniških vagonov, zato se z njimi lahko izvaja vleka potniških vlakov. Zaradi ene same kabine je preglednost na progo zmanjšana, zato je na vlakih zasedba dvojna (strojevodja s pomočnikom).
Viri[uredi | uredi kodo]
- Igor Maksimivič. Vozni park Slovenskih železnic, d.o.o. [: diplomsko delo]. Mentor: Jovan Kek. Ljubljana: B&B višja strokovna šola, 2011. 14.
- Josip Orbanić. Razvoj elektrovleke na Primorskem in v Sloveniji. Ilirska Bistrica: Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica, 2013. 90.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Železniška vozila na Slovenskih železnicah https://issuu.com/bojan/docs/slovenian_railways_rolling_stock?documentId=080417115456-27f7b2a80ecb477c8f25a6f3598de013&layout=grey
- ↑ Lokomotiva serije SŽ 664 - Regan. Tinetova stran o železnici. Dostopno 9. 4. 2021. [1]
- ↑ Stigle prve iznajmljene slovenačke lokomotive serije 664. Pluton logistic 3. februar 2021. https://plutonlogistics.com/zeleznicki-transport/stigle-prve-iznajmljene-slovenacke-lokomotive-serije-664/}}
- ↑ Josip Orbanić. Razvoj elektrovleke na Primorskem in v Sloveniji. Ilirska Bistrica: Društvo ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica, 2013. 90.
