SŽ serija 311/315

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
SŽ 311/315
Vzdevki gomulka
Proizvajalec Pafawag
Država porekla Poljska
Razpored osi 2'2'+ Bo'Bo' + Bo'Bo' + 2'2'
Premer novih koles 1000 mm (311)
960 mm (315)
Najmanjši krivinski polmer 100 m
Dolžina čez spenjačo 87 m
Širina 2,88 m
Osna obremenitev 16,0 t (311)
10,8 t (315)
Masa 194 t
Napetost 3 kV
Št. garnitur v spregi 3
Najvišja hitrost 110 km/h
Št. potniških sedežev 252
Moč 1392 kW[1]

SŽ serija 311/315, poznana po nadimku "gomulka", je serija štiričlenih, nekdaj tudi tričlenih, elektromotornih potniških garnitur Slovenskih železnic. Sestavljena je iz enega ali dveh motornih členov, oštevilčenih kot 311, in krmilnih členov na vsakem koncu, označenih s 315.

Izdelane so bile v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja v poljski tovarni Pafawag v Wrocławu in so vrsto let predstavljale glavnino potniških vlakov po vseh slovenskih elektrificiranih progah. Predvsem po prihodu garnitur serije 312/317 se gomulke umikajo iz prometa zaradi starosti in manjše udobnosti v primerjavi z novejšimi modeli, vendar jih nekaj še vztraja na slovenskih tirih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Serija 311/315 temelji na elektromotorni garnituri Pafawag 5B/6B, ki jih je poljska tovarna Pafawag izdelovala od leta 1961 vse do 1993. Kmalu po elektrifikaciji odseka Ljubljana–Postojna in proge Ljubljana–Jesenice je bil proizvajalec izbran za nakup elektromotornih vlakov. Junija 1964 je bil s Poljske za poskusno uporabo posojen primerek, ki je vozil med Ljubljano in Sežano; po uspešno prestanem preizkusu je SŽP Ljubljana 25. avgusta istega leta sklenila pogodbo za dobavo treh tročlenih in 12 štiričlenih garnitur.

Prve so v Jugoslavijo 11. decembra 1964 prispele tročlene garniture, v letih 1965 in 1966 so sledila štiričlena vozila. Tročlene enote so bile oštevilčene kot podserija 311/315-0xx in štiričlene kot podserija 311/315-1xx. Po tedanjem poljskem voditelju Władysławu Gomułki se jih je kmalu oprijel vzdevek "gomulka". Skoraj sočasno je tudi železniško transportno podjetje Rijeka naročilo nekaj tovrstnih garnitur, ki so premogle tudi oddelek 1. razreda.

Leta 1972 je bila sklenjena pogodba za nakup novih 15 štiričlenih garnitur, ki so bile izdelane v letih 1974 in 1975 in oštevilčene kot podserija 311/315-2xx. Od podserije 1xx so se med drugim razlikovale po večji moči in drugačni razporeditvi odjemnikov toka.

Zaradi pomanjkanja garnitur in hkratne nepopolne izkoriščenosti večjih enot je bilo leta konec 70. let dokupljenih nekaj krajnih krmilnih členov in nekaj štiričlenih garnitur podserije 1xx je bilo predelanih v tričlene garniture.[2]

Čeprav se je s širjenjem električnega omrežja širila tudi uporaba serije 311/315, so jo pestile tudi mnoge težave – med drugim je bilo težavno slabo tesnjenje oken in delovanje pri nizkih temperaturah,[3] pogoste pa so bile tudi okvare in požari. S predelavami se je zanesljivost povečala.

Po nakupu novih elektromotornih garnitur Pendolino (SŽ serija 310/316) in Siemens Desiro (SŽ serija 312/317) leta 2002 je bila predvidena upokojitev vseh vlakov serije 311/315;[3] ko se je izkazalo, da za obratovanje potniškega prometa zgolj nove garniture ne zadoščajo, je nekaj gomulk ostalo v prometu. Številne enote so bile prodane v Italijo ali nazaj na Poljsko ali jih je doletel razrez.[2] Dokončen umik te serije iz prometa je predviden ob prejemu naročenih Stadlerjevih garnitur leta 2019.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Slovenian Railways Rolling Stock". issuu (angleščina). Pridobljeno dne 21. 4. 2018.  Podatki veljajo za štiričleno različico podserije 2xx.
  2. 2,0 2,1 "50 let gomulk na Slovenskem" (PDF). Nova proga. December 2014. Pridobljeno dne 21. 4. 2018. 
  3. 3,0 3,1 "Več udobja prinese več potnikov?". Dnevnik. 6. 8. 2002. Pridobljeno dne 21. 4. 2018. 

Viri in zunanje povezave[uredi | uredi kodo]