Rusko čezmejno obstreljevanje Ukrajine (2014)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rusko čezmejno obstreljevanje Ukrajine 2014
Del Donbaške vojne
Datumjulij - september 2014
Prizorišče
Udeleženci
 Ukrajina  Rusija
Žrtve in izgube
Najmanj 37 ubitih, 100 ranjenih brez izgub

Rusko čezmejno topniško obstreljevanje Ukrajine se je zgodilo med julijem in septembrom 2014 med vojno v Donbasu, da bi zaščitili samorazglašeni proruski republiki Doneck in Lugansk. Ruske oborožene sile so izvedle vrsto topniških napadov na ukrajinsko vojsko v Donbasu, da bi preprečile odrezanje samorazglašenih republik od Rusije.[1]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Konec junija 2014 so ukrajinske sile sprožile operacijo za vzpostavitev nadzora na ukrajinsko-ruski meji. Potencialni uspeh te operacije je ogrozil obstoj samorazglašenih republik,[2] ki sta bili odvisni od Rusije in sta bili z njene strani tudi vojaško podprti z neposrednim delovanjem ruske vojske na ozemlju Ukrajine.[3][4]

Dogodki[uredi | uredi kodo]

11. julija 2014 je ukrajinsko taborišče v vasi Zelenopilja blizu ukrajinsko-ruske meje napadel sodobni ruski večlanserski sistem M270 9K51M "Tornado-G". V nepričakovanem obstreljevanju iz Rusije je bilo ubitih 37 in ranjenih več kot 100 vojakov.[5][6]

13. julija 2014 je Rusija trdila, da so iz ozemlja Ukrajine na dvorišče zasebne hiše na ruski strani meje priletele granate minometa.[7] V obstreljevanju je bil ubit en civilist, dva pa sta bila ranjena.[8] Rusija je dejala, da bo razmislila o »kirurško natančnih napadih« na ukrajinske položaje blizu meje, vendar ne bo izvedla invazije na Ukrajino.[9]

V naslednjih dneh je Rusija večkrat obstreljevala ozemlje Ukrajine.[10] Pojavili so se video posnetki na katerih je bilo vidno izstreljevanje raket iz samohodnega večcevnega raketometa BM-21. Posnetki so bili geolocirani na rusko stran meje.[11] Skupina preiskovalnih novinarjev Bellingcat je s pomočjo satelitskih posnetkov na treh lokacijah naštela najmanj 1.353 kraterjev, ki so nastali kot posledica obstreljevanja iz Rusije. Iz vidnih poškodb terena, sledi vozil in ožganin na satelitskih posnetkih so bila tudi jasno določena območja s katerih lokacij v Rusiji je potekalo obstreljevanje.[1]

Med 9. julijem in 5. septembrom 2014 je Ukrajina poročala o več kot 120 ločenih obstreljevanjih iz Rusije. Zaradi stalnega pritiska obstreljevanj je Ukrajina izgubila nadzor nad več 100 km meje.[1]

V tednu pred prikrito rusko invazijo avgusta 2014 se je obstreljevanje stopnjevalo.[12] NATO je poročal, da so do 22. avgusta ruski vojaki in topništvo že prečkali mejo in vstopili v Ukrajino.[13][14]

Preiskava in odzivi[uredi | uredi kodo]

24. julija 2014 je ameriška vlada izjavila, da ima dokaze, da je ruska vojska streljala na ukrajinsko ozemlje s svoje strani meje. Tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva za obrambo je izjavil, da »ni dvoma« o vpletenosti Rusije v napade na ukrajinske oborožene sile.[15] 27. julija so ameriški uradniki potrdili, da je Rusija obstreljevala ukrajinsko ozemlje.[16] Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je 28. julija objavilo satelitske fotografije, ki kažejo, da težko topništvo obstreljuje ukrajinske položaje z ruskega ozemlja.[17]

Belgijska nevladna organizacija International Partnership for Human Rights je leta 2016 objavila poročilo o ruskem obstreljevanju. Med lokalnim prebivalstvom in mejnimi enotami so zbrali 45 prič, ki bi bile pripravljene pričati na mednarodnem sodišču.[18]

17. julija 2014 je ruski državljan Dmitri Tljustangelov na družbenem omrežju VKontakte delil YouTube videoposnetek obstreljevanja Ukrajine s sistemom BM-21 v bližini vasi Gukovo v Rusiji. Kasneje je izbrisal svojo celotno stran na družbenem omrežju.[19] 23. julija je vojak ruske 291. topniške brigade na VKontakte objavil slike topov in ostankov streliva, ki ga je pospremil z zapisom »danes smo jih razbili v Ukrajini«. Zapis je bil kmalu preurejen, kasneje pa je izginila celotna stran vojaka.[20][21][22]

Ruske oblasti so vse obtožbe zanikale.[23] Avgusta 2017 je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v govoru izjavil »z novim bombardiranjem, novim obstreljevanjem mi ne bomo rešili tega problema (vojne v Donbasu)«, kar so nekateri interpretirali kot posredno priznanje, da obstaja »staro« obstreljevanje.[24]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 »Bellingcat Report - Origin of Artillery Attacks on Ukrainian Military Positions in Eastern Ukraine Between 14 July 2014 and 8 August 2014 - bellingcat«. bellingcat (v ameriški angleščini). 17. februar 2015. Pridobljeno 24. januarja 2017.
  2. Igor Sutyagin (Marec 2015). »Russian Forces in Ukraine« (PDF). Royal United Services Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januarja 2021. Pridobljeno 18. avgusta 2019.
  3. NATO. »NATO releases satellite imagery showing Russian combat troops inside Ukraine«. NATO (v angleščini). Pridobljeno 30. decembra 2023.
  4. »British Investigators: More Evidence Found Of Russian Role In Donbas«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 19. avgust 2019. Pridobljeno 30. decembra 2023.
  5. Censor.NET. »Ukrainian Troops Were Likely Shelled from Russian MRLS Tornado in Zelenopillia«. EN.Censor.net (v angleščini). Pridobljeno 29. januarja 2016.
  6. »Солдати в Зеленопіллі загинули від новітнього російського "Торнадо-Г" - ЗМІ«. Pridobljeno 24. januarja 2017.
  7. »Ukraine's shelling could have irreversible consequences, says Russia«. The Guardian. 13. julij 2014. Pridobljeno 14. julija 2014.
  8. »Moscow 'considering targeted strikes' on Ukraine: report«. The Deccan Chronicle. 14. julij 2014. Pridobljeno 14. julija 2014.
  9. »Russia Considering 'Surgical Strike' on Ukraine - Report«. RIA NOVOSTI. 14. julij 2014.
  10. Babiak, Mat (17. julij 2014). »Provallia in flames, details on Russian rocket strike«. Euromaidan Press. Pridobljeno 28. avgusta 2014.
  11. »Videos Reportedly Show GRAD Rockets Fired From Inside Russia«. Pressimus. 17. avgust 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno 28. avgusta 2014.
  12. Demirjian, Karoun; Birnbaum, Michael (22. avgust 2014). »Russia escalates tensions with aid convoy, reported firing of artillery inside Ukraine«. Washington Post. Pridobljeno 30. avgusta 2014.
  13. Michael R. Gordon (22. avgust 2014). »Russia Moves Artillery Units Into Ukraine, NATO Says«. The New York Times. Pridobljeno 15. februarja 2015.
  14. Denver Nicks (22. avgust 2014). »NATO: Russia Artillery Fires on Ukraine Forces«. TIME. Pridobljeno 26. avgusta 2014.
  15. »Obama administration: Russia firing artillery at Ukraine military targets | Fox News«. foxnews.com. 24. julij 2014. Pridobljeno 14. septembra 2014.
  16. Frizell, Sam (27. julij 2014). »U.S.: Satellite Imagery Shows Russians Shelling Eastern Ukraine«. TIME. Satellite imagery shows evidence of Russian artillery attacks against the Ukrainian military, U.S. officials say
  17. »US: Photos show Russia fired into Ukraine – Videos – CBS News«. cbsnews.com. 28. julij 2014. Pridobljeno 14. septembra 2014.
  18. »Доклад правозащитников: Донбасс обстреливали с территории России«. BBC News Русская служба (v ruščini). Pridobljeno 3. maja 2024.
  19. »Обстрел ГРАДом украинской территории с территории РФ из поселка Гуково«. 29. julij 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2014. Pridobljeno 29. julija 2014.
  20. »Солдаты-срочники из России выкладывают в ВКонтакте фото о том, как они "долбят по Украине" из "Градов"«. rus.newsru.ua. 24. julij 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  21. »Война Вадика и Ванька«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. decembra 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  22. Степанов, Виктор (24. julij 2014). »Войска без комплексов — Российские солдаты публикуют в соцсетях фотографии боевых действий на украинской границе«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  23. Barnes, Julian E.; Mauldin, William (25. julij 2014). »U.S. Says Russia Firing Across Border into Ukraine — WSJ«. online.wsj.com. Pridobljeno 14. septembra 2014.
  24. »Лавров офіційно визнав, що Росія бомбардувала Україну«. espreso.tv (v ukrajinščini). Pridobljeno 3. maja 2024.