Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
 Slovenija
20. december 2015
Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji 3. marca 2015?
RezultatiZakon zavrnjen
Rezultati
Odziv Št. glasov %
ZA 226.651 36,49 %
PROTI 394.482 63,51 %
Veljavne glasovnice 621.133 99,62 %
Neveljavne ali prazne glasovnice 2.356 0,38 %
Skupno število glasov 623.489 100,00 %
Udeležba 36,38 %
Vir: Državna volilna komisija[1]

Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s kratico ZZZDR, je potekal v Sloveniji 20. decembra 2015.

Referendumsko vprašanje na glasovnici se je glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel državni zbor na seji 3. marca 2015?« Novela zakona bi omogočila zakonsko zvezo istospolnim parom, tudi istospolne zunajzakonske skupnosti bi se obravnavale enako kot raznospolne. Referendum je bil uspešen in zakon zavrnjen, uradni rezultati so bili razglašeni 16. februarja 2016.[2]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

3. marca 2015 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), po katerem je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza dveh oseb[3] (prej moža in žene). Da bi preprečili spremembo, so pobudniki referenduma pod vodstvom Aleša Primca in civilnega združenja Za otroke gre zbrali 48.145 podpisov[4] (od potrebnih 40.000, ki so pogoj za izvedbo referenduma). Državni zbor je 16. marca referendum zavrnil, saj po 90. členu Ustave Republike Slovenije ni dopustno razpisati referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.[5] Ustavno sodišče je 21. oktobra sklep Državnega zbora razveljavilo,[6] nakar je Državni zbor 4. novembra sprejel odlok o razpisu referenduma.[7]

To je bil drugi referendum po sprejetju nove referendumske zakonodaje, po kateri je referendum uspešen, če proti sprejetju zakona glasuje večina glasujočih in vsaj 20 % vseh volilnih upravičencev. Referendum je na ta način bil tudi prvi, ki je uspešno razveljavil zakon, sprejet v Državnem zboru.[navedi vir]

Dogajanje okoli referenduma je slovensko prebivalstvo močno razdelilo in sprožilo velike polemike.[navedi vir]

Referendumska kampanja[uredi | uredi kodo]

Grafit na hiši na Dolgem mostu iz predreferendumskega časa.
Popisan plakat stranke Nova Slovenija v ljubljanski Šiški 19. decembra 2015.

Javno mnenje[uredi | uredi kodo]

Objavljeno Organizacija Za Proti Neodločeni Vir
16. februar Delo 51 % 42 % 7 % [8]
14. marec Ninamedia 42 % 54 % 4 % [9]
22. november Episcenter 46 % 54 % 0 % [10]
30. november Delo 42 % 41 % 17 % [11]
Večer 48 % 45,7 % 6,3 % [12]
16. december Delo 43 % 40 % 17 % [13]
Episcenter 48,5 % 51,5 % 0 % [14]
18. december Ninamedia 38,3 % 49,5 % 12,2 % [15]

Referendum in rezultati[uredi | uredi kodo]

Rezultati po volilnih okrajih[uredi | uredi kodo]

Deset volilnih okrajev z največjo in najmanjšo podporo predlogu zakona:[16]

# Za predlog zakona Proti predlogu zakona
1. Ljubljana Center 68,43 % Ribnica 82,06 %
2. Ljubljana Šiška I 64,23 % Novo mesto I 80,90 %
3. Ljubljana Bežigrad II 64,13 % Šentjur 79,84 %
4. Ljubljana Šiška II 60,41 % Lendava 79,55 %
5. Ljubljana Vič - Rudnik III 60,32 % Ptuj I 79,21 %
6. Maribor IV 57,05 % Šmarje pri Jelšah 78,60 %
7. Koper I 55,65 % Lenart 78,41 %
8. Ljubljana Vič - Rudnik II 54,10 % Ajdovščina 78,36 %
9. Ljubljana Bežigrad I 53,57 % Mozirje 77,79 %
10. Ljubljana Šiška III 53,50 % Ormož 77,52 %

Volilna udeležba[uredi | uredi kodo]

V tabeli je predstavljena volilna udeležba po določenem času in končna udeležba.

Ura %
11.00 9,30 %
17.00 25,77 %
Končna udeležba[17] 36,38 %

Kasnejše dogajanje[uredi | uredi kodo]

Sodni spor zaradi nedostopnih volišč[uredi | uredi kodo]

Pred referendumom sta dva volivca invalida prosila, naj bodo njuna volišča dostopna.[18] Volilni organi in sodišča so njuni vlogi in pritožbe zavrnili. Pred volitvami v Evropski parlament leta 2019 sta prošnji razširila tudi na volitve. Ko sta tudi Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče zavrnila vse njune vloge, sta skupaj z Društvom za pravice invalidov Slovenije (Drupis) vložila pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice.[18] Januarja 2020 je sodišče sprožilo postopek proti Sloveniji.[19] V primerih Toplak proti Sloveniji in Mrak proti Sloveniji je razsodilo, da je Slovenija kršila njuno pravico do pravnega sredstva, ni pa ugotovilo diskriminacije pri prilagoditvi stavb in volišč.[20]

Odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti veljavne ureditve[uredi | uredi kodo]

Junija 2022 je ustavno sodišče s 6 glasovi za in 3 proti odločilo, da je odrekanje pravice do sklenitve zakonske zveze in posvajanja otrok istospolnim parom diskriminatorno in zatorej neskladno z ustavo; ustavno sodišče je državnemu zboru naložilo, naj v roku šestmesecev odpravi neustavno stanje.[21]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »arhivska kopija«. Državna volilna komisija. 20. december 2015. Arhivirano iz prvotnega dne 22. decembra 2015. Pridobljeno 22. decembra 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)
  2. ↑ »Pobudnikom referenduma uspelo, sprememba zakona o zakonski zvezi zavrnjena«. MMC RTV-SLO. 20. december 2015. Pridobljeno 22. decembra 2015.
  3. ↑ Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D)[mrtva povezava] (pridobljeno 22. decembra 2015)
  4. ↑ Hrovat, Monika (27. marec 2015). »Pobudniki referenduma so zbrali 48.146 podpisov«. Delo. Pridobljeno 22. decembra 2015.
  5. ↑ Sklep o zavrnitvi raspisa zakonodajnega referenduma (pridobljeno 22. decembra 2015)
  6. ↑ Odločitev Ustavnega sodišča (pridobljeno 22. decembra 2015)
  7. ↑ Odlok o razpisu referenduma (pridobljeno 22. decembra 2015)
  8. ↑ Predvolilna anketa Delo
  9. ↑ Predvolilna anketa Ninamedia
  10. ↑ Predvolilna anketa Episcenter
  11. ↑ Predvolilna anketa Delo
  12. ↑ Predvolilna anketa Večer
  13. ↑ Predvolilna anketa Delo
  14. ↑ Predvolilna anketa Eipscenter
  15. ↑ Predvolilna anketa Ninamedia
  16. ↑ Volitve.gov.si
  17. ↑ »Referendum o ZZZDR-D – 2015«. www.dvk-rs.si. Pridobljeno 30. oktobra 2022.
  18. ↑ 18,0 18,1 »STA: Disabled take Slovenia to Human Rights Court over polling stations accessibility«. english.sta.si. Pridobljeno 14. januarja 2020.
  19. ↑ »HUDOC - European Court of Human Rights«. hudoc.echr.coe.int. Pridobljeno 14. januarja 2020.
  20. ↑ »ESČP: Slovenija mora zaradi diskriminacije dvema invalidoma plačati 6400 evrov odškodnine«. MMC RTV-SLO. 26. oktober 2021. Pridobljeno 2. avgusta 2023.
  21. ↑ »Pomembna odločitev ustavnega sodišča o istospolnih partnerjih in posvojitvi«. N1. 8. julij 2022. Pridobljeno 10. julija 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Referendum_o_Zakonu_o_spremembah_in_dopolnitvah_Zakona_o_zakonski_zvezi_in_družinskih_razmerjih&oldid=6106972«