Razširjena slovenska planinska pot

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Razširjena Slovenska planinska pot je dopolnilo Slovenske planinske poti od Maribora do Ankarana in predstavlja seznam nekaj deset vrhov oziroma 'kontrolnih točk'. Točke so razporejene po vsej Sloveniji, med seboj niso povezane in pomeni vsaka samostojni cilj. Seznam so sestavili zaradi nesposobnosti vzpostavitve manjkajoče polovice Transverzale.[1] Prvi tak seznam kontrolnih točk so izdali leta 1966 in na njem je bilo 18 obveznih in 20 neobveznih kontrolnih točk. Od leta 1984 je na tem seznamu 35 obveznih KT + 1 neobvezen vrh, leta 2003 je bila dodana še 1 neobvezna točka.

Poti na vrhove in do planinskih postojank Razširjene slovenske planinske poti so običajne planinske poti, označene s Knafeljčevimi markacijami in nimajo posebnih ali dodatnih oznak. Trenutno obsega 36 kontrolnih točk.

Julijske Alpe[uredi | uredi kodo]

Škrlatica je z 2740 m druga najvišja gora v Sloveniji.

Karavanke[uredi | uredi kodo]

Kamniško-Savinjske Alpe[uredi | uredi kodo]

Severovzhodna Slovenija[uredi | uredi kodo]

Jeruzalem

Posavsko hribovje[uredi | uredi kodo]

Dolenjska in Bela krajina[uredi | uredi kodo]

Košenica na Gorjancih ob gozdni cesti Vahta - Gospodična - Gabrje. V ozadju se vidi komunikacijski stolp na Trdinovem vrhu.

Notranjska[uredi | uredi kodo]

Polhograjsko hribovje[uredi | uredi kodo]

Škofjeloško hribovje[uredi | uredi kodo]

Primorska[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. J., Kenda, Jakob (2021). Transverzala : potopisni roman. ISPO. ISBN 978-961-95094-0-1. OCLC 1303234814.