Ranko Marinković
| Ranko Marinković | |
|---|---|
| Rojstvo | 22. februar 1913[1][2][…] Komiža |
| Smrt | 28. januar 2001[1][2][…] (87 let) Zagreb |
| Državljanstvo |  Hrvaška.svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Avstro-Ogrska |
| Poklic | dramatik, pisatelj, romanopisec, politik |
Ranko Marinković, hrvaški književnik, * 22. februar 1913, Vis, † 28. januar 2001, Zagreb.
Življenjepis
[uredi | uredi kodo]Ranko Marinković se je rodil v revni družini na Visu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval v Splitu in v Zagrebu. Po gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Zagrebu, kjer je študiral psihologijo, a bolj ga je privlačil študij romanske literature. Že takrat je kazal zanimanje za gledališče.
Drugo svetovno vojno je preživel v italijanskem taborišču Ferramonte v Kalabriji. Po kapitulaciji Italije je odšel v Bari. Od tam je pobegnil v El Shatt v Egiptu. Leta 1945 se vrne v domovino in začne delovati na kulturnem in političnem področju (na Ministrstvu za kulturo LR Hrvaške in v Nakladnem zavodu Hrvatske). Med letoma 1946 in 1950 je bil direktor Drame Hrvaškega narodnega gledališča, od leta 1951 pa je delal kot profesor na Akademiji za gledališko umetnost v Zagrebu, kjer je ostal do upokojitve.
Po razpadu Jugoslavije sodeluje s Franjom Tuđmanom in postane član HDZ-ja.
Po njem se imenuje tudi Nagrada »Ranko Marinković«, ki jo podeljuje Večernji list za najboljšo kratko zgodbo.
Dela
[uredi | uredi kodo]Njegovi najbolj poznani deli sta drama Glorija, v kateri kritizira katoliško cerkev in roman Kiklop, ki delno avtobiografsko opisuje dogajanje v Zagrebu pred nemškim napadom na Jugoslavijo (1941). Po romanu Kiklop je bil leta 1982 posnet film, ki ga je režiral Antun Vrdoljak.
Bibliografija
[uredi | uredi kodo]- Albatros (1939.)
- Proze (1948.)
- Ni braća ni rođaci (1949.)
- Oko Božje (1949.)
- Pod balkonima (1953.)
- Ruke (1953.)
- Glorija (1955.)
- Poniženje Sokrata (1959.)
- Kiklop (1965.)
- Politeia (1977.)
- Zajednička kupka (1980.)
- Pustinja (1982.)
- Never more (1993.)
Eseji:
- Geste i grimase (1951.)
- Nevesele oči klauna (1986.)
Nagrade
[uredi | uredi kodo]Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Auguštiner, M.: Ranko Marinković - Ljubljana: samozal., 1982
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Hrvatski biografski leksikon — 1983.
- ↑ 3,0 3,1 Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.