Ranko Marinković

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ranko Marinković
Rojstvo22. februar 1913({{padleft:1913|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1]
Komiža
Smrt28. januar 2001({{padleft:2001|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (87 let)
Zagreb
DržavljanstvoFlag of Croatia.svg Hrvaška
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicdramatik, pisatelj, romanopisec, politik

Ranko Marinković, hrvaški književnik, * 22. februar 1913, Vis, † 28. januar 2001, Zagreb.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Ranko Marinković se je rodil v revni družini na Visu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je obiskoval v Splitu in v Zagrebu. Po gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Zagrebu, kjer je študiral psihologijo, a bolj ga je privlačil študij romanske literature. Že takrat je kazal zanimanje za gledališče.

Drugo svetovno vojno je preživel v italijanskem taborišču Ferramonte v Kalabriji. Po kapitulaciji Italije je odšel v Bari. Od tam je pobegnil v El Shatt v Egiptu. Leta 1945 se vrne v domovino in začne delovati na kulturnem in političnem področju (na Ministrstvu za kulturo LR Hrvaške in v Nakladnem zavodu Hrvatske). Med letoma 1946 in 1950 je bil direktor Drame Hrvaškega narodnega gledališča, od leta 1951 pa je delal kot profesor na Akademiji za gledališko umetnost v Zagrebu, kjer je ostal do upokojitve.

Po razpadu Jugoslavije sodeluje s Franjom Tuđmanom in postane član HDZ-ja.

Po njem se imenuje tudi Nagrada »Ranko Marinković«, ki jo podeljuje Večernji list za najboljšo kratko zgodbo.

Dela[uredi | uredi kodo]

Njegovi najbolj poznani deli sta drama Glorija, v kateri kritizira katoliško cerkev in roman Kiklop, ki delno avtobiografsko opisuje dogajanje v Zagrebu pred nemškim napadom na Jugoslavijo (1941). Po romanu Kiklop je bil leta 1982 posnet film, ki ga je režiral Antun Vrdoljak.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Albatros (1939.)
  • Proze (1948.)
  • Ni braća ni rođaci (1949.)
  • Oko Božje (1949.)
  • Pod balkonima (1953.)
  • Ruke (1953.)
  • Glorija (1955.)
  • Poniženje Sokrata (1959.)
  • Kiklop (1965.)
  • Politeia (1977.)
  • Zajednička kupka (1980.)
  • Pustinja (1982.)
  • Never more (1993.)

Eseji:

  • Geste i grimase (1951.)
  • Nevesele oči klauna (1986.)

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Auguštiner, M.: Ranko Marinković - Ljubljana: samozal., 1982


  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.