Hottentotta tamulus: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m pp ref
Vrstica 21: Vrstica 21:
| synonyms_ref = <ref name=kovarik2007/>
| synonyms_ref = <ref name=kovarik2007/>
}}
}}
'''''Hottentotta tamulus''''', znan tudi kot '''indijski rdeči škorpijon''' ali vzhodni indijski škorpijon, je vrsta [[škorpijoni|škorpijona]], ki spada v družino [[debelorepi|debelorepov]] (Buthidae). Prebiva v večjem delu [[Indija|Indije]],<ref name=bastawade&al2012>{{cite journal |doi=|author=Bastawade D.B., Jadhav S.S. in Sharma R.M. |year=2012 |title=Scorpionida |journal=Zoological Survey in India|volume=4 |issue=6 |pages=1–16 |url=http://zsi.gov.in/checklist/SCORPIONIDA%20OF%20INDIA.pdf}}</ref> vzhodnem [[Pakistan]]u<ref name=kovarik2007>{{cite journal |author=Kovařík, F. |year=2007 |title=A revision of the genus ''Hottentotta'' Birula, 1908, with descriptions of four new species |journal=Euscorpius|volume=58 |pages=1–105 |url=http://www.science.marshall.edu/fet/euscorpius/p2007_58%20full.pdf}}</ref> in vzhodnih nižinah [[Nepal]]a<ref name=bhadani&al2006>{{cite journal |doi=10.4103/0019-5359.19672|author=Bhadani U.K., Tripathi M., Sharma S. in Pandey R.|year=2006 |title=Scorpion sting envenomation presenting with pulmonary edema in adults: a report of seven cases from Nepal |journal=Indian Journal of Medical Sciences|volume=60 |issue=1 |pages=19–23 |url=https://tspace.library.utoronto.ca/bitstream/1807/7653/1/ms06003.pdf}}</ref>.
'''''Hottentotta tamulus''''', znan tudi kot '''indijski rdeči škorpijon''' ali vzhodni indijski škorpijon, je vrsta [[škorpijoni|škorpijona]], ki spada v družino [[debelorepi|debelorepov]] (Buthidae). Prebiva v večjem delu [[Indija|Indije]],<ref name=bastawade&al2012>{{cite journal |author1=Bastawade D.B. |author2=Jadhav S.S. |author3=Sharma R.M. |year=2012 |title=Scorpionida |journal=Zoological Survey in India|volume=4 |issue=6 |pages=1–16 |url=http://zsi.gov.in/checklist/SCORPIONIDA%20OF%20INDIA.pdf}}</ref> vzhodnem [[Pakistan]]u<ref name=kovarik2007>{{cite journal |author=Kovařík, F. |year=2007 |title=A revision of the genus ''Hottentotta'' Birula, 1908, with descriptions of four new species |journal=Euscorpius|volume=58 |pages=1–105 |url=http://www.science.marshall.edu/fet/euscorpius/p2007_58%20full.pdf}}</ref> in vzhodnih nižinah [[Nepal]]a<ref name=bhadani&al2006>{{cite journal |doi=10.4103/0019-5359.19672|author1=Bhadani U.K. |author2=Tripathi M. |author3=Sharma S. |author4=Pandey R.|year=2006 |title=Scorpion sting envenomation presenting with pulmonary edema in adults: a report of seven cases from Nepal |journal=Indian Journal of Medical Sciences|volume=60 |issue=1 |pages=19–23 |url=https://tspace.library.utoronto.ca/bitstream/1807/7653/1/ms06003.pdf}}</ref>.


== Telesne značilnosti ==
== Telesne značilnosti ==
Vrstica 27: Vrstica 27:


== Življenjski prostor in navade ==
== Življenjski prostor in navade ==
Indijski rdeči škorpijon je razširjen po poraslih nižinah s subtropskim oz. [[tropi|tropskim]] vlažnim podnebjem in pogosto prebiva v bližini človeških naselij ali v njih, še posebej na podeželju.<ref name=pande&al2012>{{cite journal |author=Pande S., Bastawade D., Padhye A. in Pawashe A. |year=2012 |title=Diversity of scorpion fauna of Saswad-Jejuri, Pune district, Maharashtra, western India |journal=Journal of Threatened Taxa |volume=4 |issue=2 |pages=2381–2389|url=http://threatenedtaxa.org/ZooPrintJournal/2012/February/o291026ii122381-2389.pdf}}</ref> Ugajajo mu različne površine, kot so grmičevje, travniki, žitna polja, drevesno lubje, nasadi [[mango]]v in plantaže [[evkalipt]]ov.<ref name=scorpionfauna>{{cite web |url=http://pagesperso-orange.fr/eycb/scorpions/PhotodumoisAnc.htm |title=Pictures of the previous months |author=Ythier, E. |year=2007 |work=The Scorpion Fauna |accessdate=2010-04-14|archiveurl=https://archive.is/foDVc|archivedate=2013-02-13}}</ref>
Indijski rdeči škorpijon je razširjen po poraslih nižinah s subtropskim oz. [[tropi|tropskim]] vlažnim podnebjem in pogosto prebiva v bližini človeških naselij ali v njih, še posebej na podeželju.<ref name=pande&al2012>{{cite journal |author1=Pande S. |author2=Bastawade D. |author3=Padhye A. |author4=Pawashe A. |year=2012 |title=Diversity of scorpion fauna of Saswad-Jejuri, Pune district, Maharashtra, western India |journal=Journal of Threatened Taxa |volume=4 |issue=2 |pages=2381–2389|url=http://threatenedtaxa.org/ZooPrintJournal/2012/February/o291026ii122381-2389.pdf}}</ref> Ugajajo mu različne površine, kot so grmičevje, travniki, žitna polja, drevesno lubje, nasadi [[mango]]v in plantaže [[evkalipt]]ov.<ref name=scorpionfauna>{{cite web |url=http://pagesperso-orange.fr/eycb/scorpions/PhotodumoisAnc.htm |title=Pictures of the previous months |author=Ythier, E. |year=2007 |work=The Scorpion Fauna |accessdate=2010-04-14|archiveurl=https://archive.is/foDVc|archivedate=2013-02-13}}</ref>


Kot vsi drugi škorpijoni je nočno aktivna (nokturnalna) žival, ki se prehranjuje z majhnimi [[nevretenčarji]], pa tudi z [[vretenčarji]], kot so [[kuščarji]].<ref name=scorpionfauna/> Do stika s človekom običajno pride ponoči ali zgodaj zjutraj, kot škorpijon pomotoma zaide v spalnico ali pade s stropa.<ref name=bawaskar&bawaskar2008/>
Kot vsi drugi škorpijoni je nočno aktivna (nokturnalna) žival, ki se prehranjuje z majhnimi [[nevretenčarji]], pa tudi z [[vretenčarji]], kot so [[kuščarji]].<ref name=scorpionfauna/> Do stika s človekom običajno pride ponoči ali zgodaj zjutraj, kot škorpijon pomotoma zaide v spalnico ali pade s stropa.<ref name=bawaskar&bawaskar2008/>


== Strupenost ==
== Strupenost ==
Indijski rdeči škorpijon je po nekaterih podatkih najbolj strupeni škorpijon na svetu<ref name=ismail2005>{{cite journal |author=Ismail, M. & Bawaskar, P.H.|year=1995|title=The scorpion envenoming syndrome |journal=Toxicon|volume=33 |issue=7 |pages=825–858 |url=http://www.springerlink.com/content/130w674327766783/ |doi=10.1007/BF02761131 |pmid=8588209}}</ref> in predstavlja resen javno zdravstveni problem v gosto naseljenih območjih v Indiji in Nepalu<ref name=bhadani&al2006/><ref name=bawaskar&bawaskar1998>{{cite journal |author=Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H.|year=1998 |title=Indian red scorpion envenoming |journal=Indian Journal of Pediatrics |volume=65 |issue=3 |pages=383–391 |doi=10.1016/0041-0101(95)00005-7 |pmid=10771989}}</ref><ref name=bawaskar&bawaskar2008>{{cite journal |author=Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H.|year=2008 |title=Scorpion sting: A study of clinical manifestations and treatment regimes |journal=Current Science |volume=95 |issue=9 |pages=1337–1341|url=http://www.ias.ac.in/currsci/nov102008/1337.pdf}}</ref>. Raziskave so pokazale, da znaša stopnja smrtnosti od 8-40 %, med žrtvami pa prevladujejo otroci.<ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar1977>{{cite journal |author=Bawaskar, H.S. |year=1977 |title=Scorpion sting and cardiovascular complications |journal=Indian Heart Journal |volume=29 |pages=228}}</ref>
Indijski rdeči škorpijon je po nekaterih podatkih najbolj strupeni škorpijon na svetu<ref name=ismail2005>{{cite journal |author1=Ismail, M. |author2=Bawaskar, P.H.|year=1995|title=The scorpion envenoming syndrome |journal=Toxicon|volume=33 |issue=7 |pages=825–858 |url=http://www.springerlink.com/content/130w674327766783/ |doi=10.1007/BF02761131 |pmid=8588209}}</ref> in predstavlja resen javno zdravstveni problem v gosto naseljenih območjih v Indiji in Nepalu<ref name=bhadani&al2006/><ref name=bawaskar&bawaskar1998>{{cite journal |author1=Bawaskar, H.S. |author2=Bawaskar P.H.|year=1998 |title=Indian red scorpion envenoming |journal=Indian Journal of Pediatrics |volume=65 |issue=3 |pages=383–391 |doi=10.1016/0041-0101(95)00005-7 |pmid=10771989}}</ref><ref name=bawaskar&bawaskar2008>{{cite journal |author1=Bawaskar, H.S. |author2=Bawaskar P.H.|year=2008 |title=Scorpion sting: A study of clinical manifestations and treatment regimes |journal=Current Science |volume=95 |issue=9 |pages=1337–1341|url=http://www.ias.ac.in/currsci/nov102008/1337.pdf}}</ref>. Raziskave so pokazale, da znaša stopnja smrtnosti od 8-40 %, med žrtvami pa prevladujejo otroci.<ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar1977>{{cite journal |author=Bawaskar, H.S. |year=1977 |title=Scorpion sting and cardiovascular complications |journal=Indian Heart Journal |volume=29 |pages=228}}</ref>


Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, [[bruhanje]], potenje, [[priapizem]] (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic ([[cianoza]]), v hujših primerih pa še kot mišični [[krč]]i, nizek ali visok krvni tlak ([[hipotenzija|hipo-]] ali [[hipertenzija]]), počasen ali pospešen srčni utrip ([[bradikardija|bradi-]] ali [[tahikardija]]), [[nezavest]] in [[šok]].<ref name=bhadani&al2006/><ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar&bawaskar2008/><ref name=kanooetal2009>{{cite journal |author=Kanoo S., Mandal M.B., Alex A.B. in Deshpande S.B.|year=2009 |title=Cardiac dysrhythmia produced by ''Mesobuthus tamulus'' venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway |journal=Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology|volume=379 |issue=5 |pages=525–532 |url=http://www.springerlink.com/content/j4640422135n5356/ |doi=10.1007/s00210-008-0375-7}}</ref>
Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, [[bruhanje]], potenje, [[priapizem]] (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic ([[cianoza]]), v hujših primerih pa še kot mišični [[krč]]i, nizek ali visok krvni tlak ([[hipotenzija|hipo-]] ali [[hipertenzija]]), počasen ali pospešen srčni utrip ([[bradikardija|bradi-]] ali [[tahikardija]]), [[nezavest]] in [[šok]].<ref name=bhadani&al2006/><ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar&bawaskar2008/><ref name=kanooetal2009>{{cite journal |author1=Kanoo S. |author2=Mandal M.B. |author3=Alex A.B. |author4=Deshpande S.B.|year=2009 |title=Cardiac dysrhythmia produced by ''Mesobuthus tamulus'' venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway |journal=Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology|volume=379 |issue=5 |pages=525–532 |url=http://www.springerlink.com/content/j4640422135n5356/ |doi=10.1007/s00210-008-0375-7}}</ref>


Strup vpliva torej predvsem na [[obtočila|srčnožilni]] in [[dihala|dihalni sistem]], kar velikokrat privede do [[pljučni edem|pljučnega edema]], zaradi česar se žrtev zaduši, ali do večorganske odpovedi.<ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar&bawaskar2008/> Najučinkovitejše zdravljenje je kombinacija protistrupa oz. [[antivenin]]a in [[prazosin]]a ([[antihipertenziv]]), kar zmanjša stopnjo smrtnosti na manj kot 4 %.<ref name=bawaskar&bawaskar2008/><ref name=bawaskar&bawaskar2007>{{cite journal |author=Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. |year=2007 |title=Utility of scorpion anti-venin vs. prazosin in the management of severe ''Mesobuthus tamulus'' (Indian red scorpion) envenoming at rural settings |journal=JAPI|volume=55|pages=14–21|url=http://www.japi.org/january2007/O-14.pdf}}</ref>
Strup vpliva torej predvsem na [[obtočila|srčnožilni]] in [[dihala|dihalni sistem]], kar velikokrat privede do [[pljučni edem|pljučnega edema]], zaradi česar se žrtev zaduši, ali do večorganske odpovedi.<ref name=bawaskar&bawaskar1998/><ref name=bawaskar&bawaskar2008/> Najučinkovitejše zdravljenje je kombinacija protistrupa oz. [[antivenin]]a in [[prazosin]]a ([[antihipertenziv]]), kar zmanjša stopnjo smrtnosti na manj kot 4 %.<ref name=bawaskar&bawaskar2008/><ref name=bawaskar&bawaskar2007>{{cite journal |author1=Bawaskar, H.S. |author2=Bawaskar P.H. |year=2007 |title=Utility of scorpion anti-venin vs. prazosin in the management of severe ''Mesobuthus tamulus'' (Indian red scorpion) envenoming at rural settings |journal=JAPI|volume=55|pages=14–21|url=http://www.japi.org/january2007/O-14.pdf}}</ref>


Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica [[beljakovina|beljakovin]]; nekatere sestavine, kot je [[toksin]] [[tamapin]], so bile v zadnjem času uspešno izolirane.
Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica [[beljakovina|beljakovin]]; nekatere sestavine, kot je [[toksin]] [[tamapin]], so bile v zadnjem času uspešno izolirane.

Redakcija: 20:24, 13. avgust 2021

Hottentotta tamulus

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Chelicerata (pipalkarji)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Red: Scorpiones (ščipalci)
Družina: Buthidae (debelorepi)
Rod: Hottentotta
Vrsta: H. tamulus
Znanstveno ime
Hottentotta tamulus
(Fabricius, 1798)
Sinonimi[1]
  • H. tamulus concanensis (Pocock, 1900)
  • H. tamulus sindicus (Pocock, 1900)
  • H. tamulus gujaratensis (Pocock, 1900)
  • H. tamulus gangeticus (Pocock, 1900)
  • Mesobuthus tamulus

Hottentotta tamulus, znan tudi kot indijski rdeči škorpijon ali vzhodni indijski škorpijon, je vrsta škorpijona, ki spada v družino debelorepov (Buthidae). Prebiva v večjem delu Indije,[2] vzhodnem Pakistanu[1] in vzhodnih nižinah Nepala[3].

Telesne značilnosti

V dolžino zraste od 5-9 cm. Obarvanost telesa se razlikuje od temno oranžne preko svetlo rdeče-rjave do temno rjave barve, na glavoprsju in mezosomi pa so lahko posejane sive pike. Noge in vrhovi pedipalpov so svetlo obarvani (oranžno-rumeno do svetlo rdeče-rjavo). Kot je značilno za škorpijone iz družine Buthidae, ima dokaj majhna klešča na pedipalpih, zmerno zadebeljene členke na repnem delu (metasomi) in razmeroma okrogel (bulbozen) strupni mehurček z dokaj veliko strupeno bodico.[1]

Življenjski prostor in navade

Indijski rdeči škorpijon je razširjen po poraslih nižinah s subtropskim oz. tropskim vlažnim podnebjem in pogosto prebiva v bližini človeških naselij ali v njih, še posebej na podeželju.[4] Ugajajo mu različne površine, kot so grmičevje, travniki, žitna polja, drevesno lubje, nasadi mangov in plantaže evkaliptov.[5]

Kot vsi drugi škorpijoni je nočno aktivna (nokturnalna) žival, ki se prehranjuje z majhnimi nevretenčarji, pa tudi z vretenčarji, kot so kuščarji.[5] Do stika s človekom običajno pride ponoči ali zgodaj zjutraj, kot škorpijon pomotoma zaide v spalnico ali pade s stropa.[6]

Strupenost

Indijski rdeči škorpijon je po nekaterih podatkih najbolj strupeni škorpijon na svetu[7] in predstavlja resen javno zdravstveni problem v gosto naseljenih območjih v Indiji in Nepalu[3][8][6]. Raziskave so pokazale, da znaša stopnja smrtnosti od 8-40 %, med žrtvami pa prevladujejo otroci.[8][9]

Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, bruhanje, potenje, priapizem (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic (cianoza), v hujših primerih pa še kot mišični krči, nizek ali visok krvni tlak (hipo- ali hipertenzija), počasen ali pospešen srčni utrip (bradi- ali tahikardija), nezavest in šok.[3][8][6][10]

Strup vpliva torej predvsem na srčnožilni in dihalni sistem, kar velikokrat privede do pljučnega edema, zaradi česar se žrtev zaduši, ali do večorganske odpovedi.[8][6] Najučinkovitejše zdravljenje je kombinacija protistrupa oz. antivenina in prazosina (antihipertenziv), kar zmanjša stopnjo smrtnosti na manj kot 4 %.[6][11]

Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica beljakovin; nekatere sestavine, kot je toksin tamapin, so bile v zadnjem času uspešno izolirane.

Sklici in opombe

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Kovařík, F. (2007). »A revision of the genus Hottentotta Birula, 1908, with descriptions of four new species« (PDF). Euscorpius. 58: 1–105.
  2. ↑ Bastawade D.B.; Jadhav S.S.; Sharma R.M. (2012). »Scorpionida« (PDF). Zoological Survey in India. 4 (6): 1–16.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Bhadani U.K.; Tripathi M.; Sharma S.; Pandey R. (2006). »Scorpion sting envenomation presenting with pulmonary edema in adults: a report of seven cases from Nepal« (PDF). Indian Journal of Medical Sciences. 60 (1): 19–23. doi:10.4103/0019-5359.19672.
  4. ↑ Pande S.; Bastawade D.; Padhye A.; Pawashe A. (2012). »Diversity of scorpion fauna of Saswad-Jejuri, Pune district, Maharashtra, western India« (PDF). Journal of Threatened Taxa. 4 (2): 2381–2389.
  5. ↑ 5,0 5,1 Ythier, E. (2007). »Pictures of the previous months«. The Scorpion Fauna. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. februarja 2013. Pridobljeno 14. aprila 2010.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Bawaskar, H.S.; Bawaskar P.H. (2008). »Scorpion sting: A study of clinical manifestations and treatment regimes« (PDF). Current Science. 95 (9): 1337–1341.
  7. ↑ Ismail, M.; Bawaskar, P.H. (1995). »The scorpion envenoming syndrome«. Toxicon. 33 (7): 825–858. doi:10.1007/BF02761131. PMID 8588209.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Bawaskar, H.S.; Bawaskar P.H. (1998). »Indian red scorpion envenoming«. Indian Journal of Pediatrics. 65 (3): 383–391. doi:10.1016/0041-0101(95)00005-7. PMID 10771989.
  9. ↑ Bawaskar, H.S. (1977). »Scorpion sting and cardiovascular complications«. Indian Heart Journal. 29: 228.
  10. ↑ Kanoo S.; Mandal M.B.; Alex A.B.; Deshpande S.B. (2009). »Cardiac dysrhythmia produced by Mesobuthus tamulus venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway«. Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology. 379 (5): 525–532. doi:10.1007/s00210-008-0375-7.
  11. ↑ Bawaskar, H.S.; Bawaskar P.H. (2007). »Utility of scorpion anti-venin vs. prazosin in the management of severe Mesobuthus tamulus (Indian red scorpion) envenoming at rural settings« (PDF). JAPI. 55: 14–21.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hottentotta_tamulus&oldid=5557387«